VSC sklep II Kp 49827/2013

Jedro

Neutemeljen je pritožničin argument, da bi bilo potrebno obsojenčevemu predlogu ugoditi že zaradi tega, ker obsodilna sodba ni postala dokončna zaradi vloženega izrednega pravnega sredstva. Pritožnica je namreč spregledala določbe XIII. poglavja ZKP o izvršitvi odločb. Po prvem odstavku 129. člena ZKP postane sodba pravnomočna, če se ne more izpodbijati s pritožbo. Če je bila zoper sodbo vložena pritožba, nastopi pravnomočnost z dnem, ko sodišče prve stopnje prejme spise z overjenimi prepisi sodbe sodišča druge stopnje. Po drugem odstavku istega člena ZKP se pravnomočna sodba izvrši, ko je vročena in za njeno izvršitev ni zakonskih ovir.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče pod točko I. zavrglo obsojenčev predlog za odlog plačila denarne kazni, nadomestila za odvzeto premoženjsko korist in sodnih taks; pod točko II. izreka pa je zavrnilo njegov predlog za odlog plačila stroškov kazenskega postopka.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila obsojenčeva zagovornica. Uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnih predpisov. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. S predmetnim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o obsojenčevem predlogu z dne 3. 5. 2016 za odlog plačila denarne kazni 300 dnevnih zneskov po 20,00 EUR oziroma 4.000,00 EUR, odlog plačila nadomestila za odvzeto premoženjsko korist v znesku 10.000,00 EUR ter odlog plačila sodnih taks v znesku 2.185,00 EUR in ostalih stroškov kazenskega postopka v znesku 4.238,73 EUR. Pri svoji odločitvi je pravilno izhajalo iz določb petega odstavka 47. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), drugega odstavka 503. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in četrtega odstavka 95. člena ZKP. V skladu z določbo petega odstavka 47. člena KZ-1, kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, odlog plačila denarne kazni ni dopusten. Podobno je predpisano tudi v določbi drugega odstavka 503. člena ZKP, ki v zvezi z odvzemom premoženjske koristi v upravičenih primerih dopušča le obročno plačilo. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je obsojenec s predlogom za odlog plačila sodne takse zamudil. Ob dejstvu, da mu je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse v znesku 2.185,00 EUR vročen v sredo 20. 4. 2016, bi bil, upoštevaje določen osemdnevni rok plačila, predlog za odlog še pravočasen, če bi ga podal najkasneje v četrtek, dne 28. 4. 2016. Glede na navedeno, je odločitev sodišča prve stopnje, da obsojenčev predlog v zgoraj navedenih delih zavrže neoporečna.

5. V skladu z določbo četrtega odstavka 95. člena ZKP sme sodišče v odločbi, s katero odloči o stroških, oprostiti obdolženca povrnitve vseh stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati. Če se te okoliščine ugotovijo po izdaji odločbe o stroških, sme predsednik senata na predlog obdolženca s posebnim sklepom oprostiti obdolženca povrnitve stroškov kazenskega postopka, odložiti plačilo stroškov kazenskega postopka ali pa mu dovoliti, da jih povrne v obrokih. Stroške kazenskega postopka v znesku 4.238,73 EUR je sodišče obsojencu naložilo v plačilo s sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 9. 10. 2015, opr. št. III K 49827/2013, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 25. 3. 2016, opr. št. I Kp 49827/2013. Pri odločanju o plačilu stroškov je sodišče upoštevalo, da je obsojenec upokojenec s pokojnino v višini 900,00 EUR mesečno, prav tako pa je bilo sodišču znamo dejstvo, da se obsojenec nahaja v priporu od 14. 10. 2013 dalje. Zato sodišče druge stopnje ne soglaša s prepričanjem pritožnice, da naj bi se naknadno ugotovile tako poslabšane premoženjske razmere obsojenca, zaradi katerih bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje in vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati. Višji potni stroški družinskih članov ter navajanje, da naj bi zaradi premestitve utrpel izpad mesečnega dohodka, po stališču sodišča druge stopnje, niso okoliščine takšne narave, ki bi kazale na ogroženost vzdrževanja obsojenca oziroma njegovih družinskih članov, teh stroškov pa pritožnica niti ni konkretizirala.

6. Neutemeljen je tudi pritožničin argument, da bi bilo potrebno obsojenčevemu predlogu ugoditi že zaradi tega, ker obsodilna sodba ni postala dokončna zaradi vloženega izrednega pravnega sredstva. Pritožnica je namreč spregledala določbe XIII. poglavja ZKP o izvršitvi odločb. Po prvem odstavku 129. člena ZKP postane sodba pravnomočna, če se ne more izpodbijati s pritožbo. Če je bila zoper sodbo vložena pritožba, nastopi pravnomočnost z dnem, ko sodišče prve stopnje prejme spise z overjenimi prepisi sodbe sodišča druge stopnje. Predmetna obsodilna sodba je postala pravnomočna 11. 4. 2016. Po drugem odstavku istega člena ZKP se pravnomočna sodba izvrši, ko je vročena in jo za njeno izvršitev ni zakonskih ovir. Glede na to, da je bila predmetna sodba vročena, je postala izvršljiva. V smislu določb 130. in 131. člena ZKP se denarna kazen, stroški kazenskega postopka in odvzem premoženjske koristi izterjajo po pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe. Glede na navedeno je izpodbijani sklep tudi v tem oziru pravilen in zakonit.

7. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni niti zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo obsojenčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.

8. Obsojenec se nahaja na prestajanju daljše zaporne kazni. Zato ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačila sodne takse, saj je ocenilo, da bi bilo s plačilom le-te ogroženo njegovo vzdrževanje.

Datum zadnje spremembe:

13.03.2017

Podobni dokumenti:

• VSM sklep II Kp 8618/2011
• VSM Sklep IV Kp 35205/2017
• VSM Sklep II Kp 38432/2010