VDS sodba Pdp 46/95

Jedro

Če se zahteva za uvedbo disciplinskega postopka sklicuje na priloženo dokumentacijo, v kateri so sporna ravnanja krajevno in časovno konkretizirana, časovno in krajevno opredeljena, sodišče lahko z zaslišanjem članov disciplinskega senata preveri dejansko vsebino odločitve disciplinske komisije, če povzetek odločitve v zapisniku o posvetovanju ni povsem določen. Načelo neposredne izvedbe dokazov je v tesni povezavi z načelom materialne resnice. Kolikor sodišče meni, da bi bilo v sodnem postopku preveriti ugotovitve disciplinskega postopka, ki temelji le na zaslišanju prič izven disciplinske obravnave, lahko to stori z zaslišanjem teh prič pred sodiščem.

 

Izrek

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba v točki 3 in 4 izreka razveljavi ter v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem se pritožba tožene stranke zavrne in se v 1. in 2. točki izreka potrdi izpodbijana sodba.

Rešitev pritožbe tožeče stranke se napoti na gornji izrek.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep direktorja tožene stranke z dne 14.1.1992 o začasni odstranitvi tožnika iz organizacije in toženki naložilo, da tožniku za čas trajanja suspenza izplača razliko do plače, ki bi jo prejemal, če bi delal. Takšno odločitev je utemeljevalo z dejstvom, da navedenega sklepa o suspenzu v zakonitem roku ni potrdil pristojni organ. Hkrati je sodišče razveljavilo tudi odločbo disciplinske komisije tožene stranke z dne 13.2.1992 in dokončno odločbo delavskega sveta tožene stranke z dne 5.3.1992, s katerima je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja ter tožniku do 22.4.1992 priznalo neprekinjene pravice iz delovnega razmerja in toženi stranki naložilo, da pozove tožnika nazaj na delo ter mu povrne 32.950,00 SIT sroškov postopka. Pri tem je ugotavljalo, da opredelitev disciplinskih kršitev, ki naj bi jih tožnik storil, v zapisniku o glasovanju disciplinske komisije ni identična z opredelitvijo ugotovljenih kršitev v pismenem odpravku disciplinske odločbe z dne 13.2.1992, da tožniku očitane kršitve tekom discipilnskega postopka niso bile niti časovno, niti krajevno opredeljene in da priče na sami disciplinski obravnavi niso bile zaslišane, kar vse naj bi pomenilo takšne kršitve disciplinskega postopka, zaradi katerih sta bili sporni disciplinski odločbi nezakoniti.

Zoper gornjo sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki. Tožnik pri tem izpodbija le opredelitev datuma, do katerega je sodišče naložilo toženki priznanje delovnega razmerja, češ da je utemeljeno uveljavljal neprekinjene pravice iz delovnega razmerja (za čas zaposlitve drugje vsaj razliko nadomestila plače) pri toženi stranki.

Toženka pa se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo prvostopne sodbe v smeri zavrnitve zahtevkov, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem zatrjuje, da so bile tožniku očitane kršitve vseskozi dovolj konkretizirane in dokumentirane ter da je disciplinska komisija tožnika spoznala za odgovornega vseh v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka navedenih kršitev.

Pritožba toženke je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je sklep direktorja tožene stranke z dne 14.1.1992 o začasni odstranitvi tožnika iz organizacije nezakonit, ker ga v skladu z določbo 3. odstavka 69. člena ZTPDR v roku 8 dni ni potrdil, oz. o njem ni odločal pristojni organ. Zato je za čas začasne odstranitve sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno priznalo razliko do plače, ki bi jo prejel, če ne bi bil suspendiran oz. začasno odstranjen iz organizacije. V tem delu je zato pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče pa ne soglaša z zaključki izpodbijane sodbe, da je tožena stranka v disciplinskem postopku zoper tožnika zagrešila take napake, da zaradi tega tožniku ni mogel biti izrečen zakonit disciplinski ukrep. Tak zaključek je najmanj preuranjen.

Ker se zahteva za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnika z dne 14.1.1992 glede posamičnih očitanih kršitev izrecno sklicuje na dokumentacijo, ki se sedaj nahaja v prilogi sodnega spisa in ker končna zahteva za uvedbo disciplinskega postopka z dne 31.1.1992 že sama konkretneje opredeljuje tožniku očitane disciplinske kršitve, zaključek sodišča prve stopnje, da so tožniku očitane kršitve premalo krajevno in časovno opredeljene, da bi se lahko preizkusile, ne drži.

Ravnanja, ki se očitajo tožniku, so bila v disciplinskem postopku in pred sodiščem celo dokumentirana, tako da bi sodišče lahko ocenilo njihov pomen z vidika očitane disciplinske odgovornosti, s tega vidika pa bi lahko po potrebi izvedlo tudi dodatne dokaze z zaslišanjem prič. Dejstvo, da je toženka predhodno priče zasliševala izven disciplinske obravnave, na obravnavi pa potem le prebrala zapisnike o zaslišanju, pomeni sicer kršitev načela neposrednosti pri izvedbi disciplinske obravnave. Ne gre pa za tako absolutno bistveno kršitev, ki se v nadaljnjem postopku ne bi mogla sanirati.

To načelo je v tesni povezavi z načelom materialne resnice in kolikor sodišče šteje, da bi bilo v sodnem postopku potrebno preveriti ugotovitve disciplinskega postopka, obremenjene s takimi napakami, bi lahko to storilo s ponovnim zaslišanjem že v predhodnem postopku zaslišanih prič. Prav tako pa bi sodišče lahko z zaslišanjem članov disciplinske komisije preverilo v zapisniku o disciplinski obravnavi in posvetovanju z dne 12.2.1992 res neprecizno opredeljeno vsebino disciplinskih kršitev, za katere je bil tožnik spoznan za odgovornega. V kolikor bi bilo mogoče na tak način ugotoviti pravo vsebino odločitve disciplinske komisije, oz. kolikor se izkaže, da je ta vsebina identična z vsebino pismenega odpravka disciplinske odločbe z dne 13.2.1992, zaradi neprecizno vodenega zapisnika disciplinski postopek zoper tožnika ne bi bil nezakonit.

Glede na povedano je pritožbeno sodišče v skladu s 370. členom ZPP izpodbijano sodbo glede odločitve o spornih disciplinskih odločbah in izrečenem disciplinskem ukrepu ter priznanju pravic iz delovnega razmerja v posledici tega, pa tudi glede stroškov postopka, razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče samo poizkušalo razčistiti in dodatno preveriti zadevo v nakazanih smereh. V kolikor bo ugotovilo, da je disciplinska komisija tožene stranke dejansko spoznala tožnika za disciplinsko odgovornega za v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka očitane kršitve, bo preverilo dejanski stan in pravni pomen tožniku očitanih ravnanj, na podlagi tega pa presodilo tudi zakonitost tožniku izrečenega disciplinskega ukrepa. V kolikor bo tudi po tako dopolnjenem postopku prišlo do zaključka, da je bil tožniku sporni disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja nezakonito izrečen, bo na novo odločilo tudi o tožnikovih pravicah iz delovnega razmerja, s tem da bo v tej zvezi upoštevalo tudi tožnikove pritožbene navedbe, oz. preverilo utemeljenost zahtevka za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja, ki izhaja iz teh navedb. Hkrati bo sodišče v ponovljenem postopku na novo odločilo tudi o stroških postopka.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Kp 223/2005
• VDS sodba Pdp 1081/95
• VDS Sodba Pdp 1296/97