VDS Sklep Pdp 1168/95

Jedro

Ni podana procesna predpostavka za vložitev tožbe po 2. odst. 72. člena ZTPDR, s katero delodajalec od delavca zahteva odškodnino za škodo, ki jo je povzročil pri delu, če v organizaciji oz. pri delodajalcu ni bil izveden predhodni postopek ugotavljanja škode, višine škode in povzročitelja po 1. odst. 72. člena ZTPDR.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, ki jo je tožeča stranka vložila dne 6.12.1994. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev sodišča prve stopnje, da pri tožeči stranki ni bil opravljen predhodni postopek pred pristojnim organom tožeče stranke, ki bi v skladu z 72. členom zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, ugotovil škodo in okoliščine, v katerih je le-ta nastala, njeno višino in povzročitelja. V 2. odstavku 72. člena navedenega zakona je določeno, da se sproži postopek pred pristojnim sodiščem, če delavec v treh mesecih ne povrne škode, ugotovljene s sklepom pristojnega organa oziroma delodajalca. Ker je opravljen predhodni postopek v organizaciji procesna predpostavka za sprožitev spora pred delovnim sodiščem, je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, ker je preuranjena, tožeči stranki pa naložilo tudi plačilo 64.505,00 SIT pravdnih stroškov.

Proti sklepu se je pritožila tožeča stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava. Predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je predhodni postopek res procesna predpostavka za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, vendar pa ta predpostavka ni tako toga, kakor so običajno procesne predpostavke v drugih sodnih postopkih. V kolikor ni bil izveden predhodni postopek, sodišče tožbe, ki ima za predmet odškodninski zahtevek, ne zavrže, pač pa jo pošlje organizaciji v dopolnitev, da naknadno izvede tak postopek.

Sicer pa je sodna praksa o odškodninskih zahtevkih sprejela stališče, da sodišče ne odloča o zakonitosti izdane odločbe v predhodnem postopku, pač pa odloča o postavljenem odškodninskem zahtevku. Zato je poseben postopek po mnenju tožeče stranke brezpredmeten, kljub temu pa je tožnica naknadno izvedla postopek ugotavljanja odškodninske odgovornosti in pritožbi tudi priložila zapisnik komisije in sklep, izdan na podlagi tega zapisnika.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v skladu z določilom 365. člena zakona o pravdnem postopku (Ur. list SFRJ št.

4/77-27/90-ZPP) in pri preizkusu ni zasledilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Glede pritožbenega razloga napačne uporabe materialnega prava pa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje povsem pravilno uporabilo določbe materialnega prava. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da v predmetni zadevi ni podana procesna predpostavka za sprožitev spora pred delovnim sodiščem, saj predhodni postopek v organizaciji v smislu določila 72. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Ur. list SFRJ št. 60/89-42/90, v nadaljevanju ZTPDR) pred vložitvijo tožbe ni bil izveden. V primerih ugotavljanja materialne odgovornosti delavcev materialni predpis, torej ZTPDR, predvideva ugotavljanje škode in okoliščin, v katerih je nastala, njeno višino in povzročitelja v okviru organizacije. Šele po poteku treh mesecev od izdanega sklepa, če delavec škode v tem času prostovoljno ne poravna, pa je moč sprožiti postopek pred pristojnim sodiščem. Gre za pozitivne procesne predpostavke, ki morajo biti podane, da je dopustno vsebinsko odločanje o spornem predmetu pred sodiščem. Ker v konkretnem primeru predvidene procesne predpostavke niso bile podane, je sodišče prve stopnje povsem pravilno zavrglo tožbo. Pritožbeno sodišče pa glede pritožbenih izvajanj o večji ali manjši togosti različnih procesnih predpostavk pripominja, da mora sodišče po uradni dolžnosti preverjati njihov obstoj oziroma neobstoj, ne da bi se pri tem spuščalo v ocenjevanje smotrnosti predpisov, ki procesne predpostavke določajo. Glede pritožbene navedbe, da je organizacija naknadno izvedla postopek ugotavljanja odškodninske odgovornosti in 25.9.1995 o tem izdala tudi ustrezni sklep, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da na odločitev sodišča prve stopnje takšno dejstvo ne more imeti nobenega vpliva. Sodišče prve stopnje izdaja odločbe glede na dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave. V predmetni zadevi zato tega dejstva, ki ga tožeča stranka uveljavlja v pritožbi, vendar pa ob zaključku glavne obravnave na prvi stopnji sploh še ni obstajalo, tudi v smislu instituta navajanja novih dejstev in novih dokazov v pritožbi ni mogoče upoštevati.

Ker pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče skladno z določilom 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s 368. členom ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS Sodba in sklep Pdp 18/98
• VSK sklep I Cpg 335/2001
• VSL sklep I Cp 490/2000