<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sodba Pdp 903/2006

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2007:VDS.PDP.903.2006
Evidenčna številka:VDS04057
Datum odločbe:28.03.2007
Področje:delovno pravo
Institut:odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljenost odpovednega razloga - sprememba delodajalca - prevzem

Jedro

Delavci, ki z ozirom na določbo 73. člena ZDR preidejo od delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika, uživajo posebno varstvo pred spremembo njihovih pravic in obveznosti pri delodajalcu prevzemniku glede na dogovorjene pravice in obveznosti pri delodajalcu prenosniku. Ker je med te delavce spadal tudi tožnik, tožena stranka varovalnih določb ni mogla obiti s tem, da mu je po predhodnih neuspelih dogovarjanjih o znižanju njegove plače, podala dve redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi pavšalnega zatrjevanja o reorganizaciji.

Dejstvo, da delavec ne pristane na znižanje plače, ne predstavlja resnega in utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki bi onemogočal nadaljevanje dela.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka izpodbijane sodbe ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 30.11.2005, nezakonita in jo je razveljavilo. V 2. točki izreka je ugotovilo, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in da mu še traja ter da ga je dolžna tožena stranka pozvati nazaj na delo v 15 dneh in pod izvršbo. V 3. točki izreka je naložilo toženi stranki, da tožniku zagotovi pravice iz delovnega razmerja za čas nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, mu za ta čas vpiše delovno dobo v delovno knjižico, ga prijavi v socialno zavarovanje in mu obračuna bruto nadomestilo plače, odvede predpisane davke in prispevke in neto nadomestilo plače izplača z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od dneva zapadlosti posameznega mesečnega zneska nadomestila plače, zmanjšanega za prejeto nadomestilo za brezposelnost, ki ga je tožnik dobil izplačanega v tem času, vse v 15 dneh in pod izvršbo. V 4. točki izreka je naložilo toženi stranki, da tožniku povrne njegove pravdne stroške v višini 295.933,84 SIT, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, v 15 dneh in pod izvršbo. Kar je zahteval tožnik glede zakonskih zamudnih obresti drugače, je sodišče prve stopnje v 5. točki izreka zavrnilo.

Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnika zavrne. V pritožbi navaja, da je tožniku odpovedala pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ker tožnikovega dela ni potrebovala. Tožena stranka je reorganizacijo opravila tako, da je delovne naloge, ki sta jih prej opravljali vodji izmen, prerazporedila na enega izmed pekov, ki poleg svojega dela opravlja tudi dela, ki sta jih opravljali vodji izmene. Tožena stranka je hotela tožniku ohraniti zaposlitev tako, da mu je ponudila možnost, da se delovno mesto izmene ne ukine, ob tem, da bi moral tožnik pristati na takšno znižanje plače, da bi tožena stranka lahko pričela zmanjševati izgubo. Ker tožnik na to ni pristal, je tožena stranka delovno mesto ukinila. V smeri ohranitve zaposlitve tožnika je tožena stranka tožniku ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pek, ki ustreza izobrazbi in sposobnostim tožnika, nove pogodbe o zaposlitvi pa tožnik ni podpisal. Razlog za ukinitev delovnega mesta tožnika je bil v tem, da je bilo to delovno mesto najbolj obremenjujoče, zato je tožena stranka tožnikovo delo razporedila med druge delavce, posledično pa je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. ZDR ne določa, da se delovno mesto ukine izključno tako, da se črta iz sistemizacije. Nesporno je, da ima lahko delodajalec v sistemizaciji sistemizirana delovna mesta, ki pa niso zasedena. Glede na to je stališče prvostopenjskega sodišča, da bi morala tožena stranka delovno mesto tudi formalno črtati iz sistemizacije delovnih mest, napačno. Razlog za ukinitev delovnega mesta vodja izmene ni bil v tem, da bi postalo delo nepotrebno zaradi zmanjšanja obsega dela, temveč zaradi reorganizacije. Glede na to je stališče sodišča prve stopnje, da je mogoče pogodbo o zaposlitvi odpovedati samo, če se zmanjša obseg delovnih nalog na določenem delovnem mestu, nesprejemljivo. Tožena stranka je v celoti izkazala obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi ter resnost in utemeljenost tega razloga.

Tožnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega dela sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12., in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo tudi materialnopravno pravilno odločitev.

Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je tožena stranka tožniku kar dvakrat podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Prvič mu je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala 27.9.2005, obenem pa mu je v podpis ponudila novo pogodbo o zaposlitvi. Tožnik nove pogodbe o zaposlitvi ni podpisal, vendar pa je z delom pri toženi stranki kljub temu nadaljeval in sicer na delovnem mestu "pek". V dokaznem postopku je bilo nadalje ugotovljeno, da je bila ta redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podana zato, ker so pri toženi stranki želeli, da bi tožnik pristal na znižanje plače. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je tožnik s podjetjem X d.d. sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto "vodja izmene" (A2), ki je v 6. členu vsebovala dogovor o tožnikovi osnovni plači. Poleg tega je tožniku njegov tedanji delodajalec plačeval še kadrovski dodatek v višini 50 % in posebni dodatek v višini 51,50 % (A4, A5). Iz tožnikovih navedb izhaja, da je tožnikov prejšnji delodajalec, X d.d., delovno enoto XY prodal toženi stranki, zaradi česar je prišlo do spremembe tožnikovega delodajalca. To sicer izhaja tudi iz tožnikove delovne knjižice (A9). Iz navedb tožene stranke v pripravljalni vlogi z dne 20.2.2006 in iz izpovedbe prokuristov tožene stranke S.K., predvsem pa S.L., je razvidno, da je tožnikova plača odstopala od plač drugih zaposlenih pri toženi stranki. Tožnik je namreč plačo, dogovorjeno s svojim prejšnjim delodajalcem, ohranil tudi po tem, ko je prišlo do spremembe delodajalca in ko je postala njegov delodajalec tožena stranka. To anomalijo so pri toženi stranki poskušali odpraviti sporazumno s tožnikom. Ker tožnik na predlagane spremembe v zvezi z njegovo plačo ni pristal, se je prokurist S.L. odločil, da poda tožniku redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove (B2, B3, B4). Nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto "pek" tožnik ni želel podpisati. Navedeno izhaja iz izpovedbe prokurista tožene stranke S.L., podane na naroku za glavno obravnavo dne 13.4.2006. Kljub tej redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je tožnik z delom pri toženi stranki nadaljeval, po izpovedbi prokurista L. pa so se med tožnikom in toženo stranko nadaljevali tudi razgovori z namenom sporazumne razrešitve razmerja, vendar tožnik ni bil pripravljen podpisati nove pogodbe o zaposlitvi. Tako je tožena stranka tožniku dne 30.11.2005 podala novo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (A3), s 75-dnevnim odpovednim rokom, na podlagi katere je tožniku delovno razmerje prenehalo 15.2.2006, kar izhaja iz fotokopije njegove delovne knjižice (A9).

Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, čeprav je bilo dokazno breme glede tega z ozirom na določbo 1. odstavka 82. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) na njej. Pritožbeno sodišče se pridružuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bil dejanski vzrok za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi previsoka plača tožnika, ki jo je tožnik po spremembi delodajalca ohranil z ozirom na določbo 1. odstavka 73. člena ZDR v višini, kot je bila dogovorjena med tožnikom in njegovim prejšnjim delodajalcem. Svojo namero po znižanju tožnikove plače je tožena stranka izkazala že s prvo redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto "pek". Iz izpovedbe prokurista tožene stranke S.L. izhaja, da je bila ta redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podana prav zaradi tega, ker je po stališču tožene stranke tožnik prejemal previsoko plačo v primerjavi z drugimi delavci tožene stranke. Tožena stranka je sicer poskušala s tožnikom skleniti tudi dogovor o spremembi njegove plače (sporazum o ukinitvi dodatkov - A4; sporazum o ureditvi spornih zadev - A5; dodatek k pogodbi o zaposlitvi - A6), vendar tožnik na predloge teh sprememb ni pristal, saj teh predlogov ni podpisal.

V zvezi z utemeljenostjo odpovednega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka v odgovoru na tožbo zatrjevala, da je bila že redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 28.9.2005 (s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi) podana zato, ker je delovno mesto "vodja izmene" (za katero je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi) ukinila zaradi reorganizacije. V postopku ni bilo ugotovljeno, da bi bilo delovno mesto "vodja izmene" ukinjeno. Iz pripravljalne vloge tožene stranke z dne 20.2.2006 nadalje izhaja, da se je tožena stranka prosto odločila (torej brez upoštevanja kriterijev za ugotovitev, dela katerega delavca ne potrebuje več), kateremu vodji izmene bo odpovedala pogodbo o zaposlitvi. V tej pripravljalni vlogi je navedla, da bo zaradi racionalizacije proizvodnje odpovedala pogodbo o zaposlitvi enemu vodji izmene in da je primorana odpovedati pogodbo o zaposlitvi tožniku, ker ima skoraj enkrat višjo plačo kot ostali delavci, ki delajo na istem delovnem mestu in ki opravljajo iste delovne naloge. Po stališču tožene stranke bi bilo namreč ekonomsko neutemeljeno in nesmotrno odpovedati pogodbo o zaposlitvi drugemu delavcu na delovnem mestu vodja izmene. Vse to je tožena stranka pojasnila tudi tožniku. Iz navedb tožene stranke, podanih na prvem naroku za glavno obravnavo dne 23.3.2006, je sicer razvidno, da je poslovna enota tožene stranke v letu 2004, pa tudi v letu 2005 beležila izgubo, zaradi česar se je tožena stranka odločila za racionalizacijo poslovanja. Obenem pa je pojasnila, da so s tožnikom tekla pogajanja o znižanju dodatkov, tožniku je bilo ponujeno drugo delovno mesto, vendar med strankama do sporazuma ni prišlo. Po trditvah tožene stranke je druga odpoved pogodbe o zaposlitvi pomenila le deklaratoren rezultat neuspelih pogajanj po prvi odpovedi (ta pogajanja pa so se nanašala na znižanje dodatkov k tožnikovi plači). Ob upoštevanju vsega navedenega, izpovedbe tožnika ter drugih izvedenih dokazov je imelo sodišče prve stopnje kljub izpovedbama obeh prokuristov tožene stranke dovolj podlage za ugotovitev, da je bil razlog tako za prvo kot tudi za drugo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku v tem, da tožnik ni želel pristati na znižanje njegove plače. To pa ne predstavlja resnega in utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki bi onemogočal nadaljevanje dela tožnika pri toženi stranki (člen 88/2 ZDR). Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da je že zakonodajalec delavcem, ki so z ozirom na določbo 73. člena ZDR prešli od delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika, določil posebno varstvo pred spremembo njihovih pravic in obveznosti pri delodajalcu prevzemniku glede na dogovorjene pravice in obveznosti pri delodajalcu prenosniku. Ker je med te delavce spadal tudi tožnik, tožena stranka po stališču pritožbenega sodišča varovalnih določb za tožnika iz zgoraj citiranega člena ni mogla obiti s tem, da je tožniku po predhodnih neuspelih dogovarjanjih o znižanju njegove plače, podala dve redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi pavšalnega zatrjevanja o reorganizaciji pri toženi stranki kot razloga za ti dve redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Ob upoštevanju navedenega je neutemeljena pritožba tožene stranke, da je bil razlog za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi reorganizacija dela pri toženi stranki. V zvezi s pritožbeno navedbo tožene stranke, da je tožena stranka spoštovala določbo 3. odstavka 88. člena tako, da mu je ponudila znižanje plače in da tožnikovo delovno mesto v takšnem primeru ne bo ukinjeno, je potrebno ugotoviti, da iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi tožena stranka tožnikovo delovno mesto ukinila. Ob tem je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni izkazala, da bi v postopku podaje druge redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi preverila, če je možno zaposliti tožnika pod spremenjenimi pogoji ali na drugi delih oz. če ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oz. prekvalificirati za drugo delo. Če bi ta možnost obstajala, bi mu morala tožena stranka ponuditi sklenitev nove pogodbe. Dogovarjanje tožene stranke s tožnikom o znižanju njegove plače ne pomeni, da je tožena stranka preverila svojo obveznost, ki izhaja iz 3. odstavka 88. člena ZDR. Pritožbeno zatrjevanje tožene stranke, da je izpodbijana sodba nezakonita tudi zato, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da tožnik ponujene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto "pek" ni podpisal, je irelevantno, saj je predmet sodne presoje v tem individualnem delovnem sporu redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku 30.11.2005, torej redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v zvezi s katero tožena stranka tožniku ni ponudila v podpis nove pogodbe o zaposlitvi.

Ker niso bili podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Ker niti tožena stranka niti tožnik stroškov pritožbenega postopka nista priglasila, pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.

 


Zveza:

ZDR člen 73, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 73, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDQ1MQ==