<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sklep Psp 779/2006

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2007:VDS.PSP.779.2006
Evidenčna številka:VDS04111
Datum odločbe:20.06.2007
Področje:delovno pravo
Institut:dovoljenost pritožbe - odločba sodišča druge stopnje

Jedro

Določba 3. odstavka 3. člena ZDSS-1 določa pristojnost VS RS za odločanje o pritožbah (in revizijah) zoper odločbe pritožbenega sodišča. Dovoljenost pritožbe predstavlja - poleg pravočasnosti in popolnosti - procesno predpostavko, ki mora biti podana, da lahko VS RS o pritožbi po vsebini sploh odloča. Pravno zmotno je zato pritožbeno naziranje, da določba 3. odstavka 3. člena ZDSS-1, ki določa pristojnost za odločanje o pravnih sredstvih zoper odločitve pritožbenega sodišča, določa tudi dovoljenost pritožbe, in sicer drugače kot ZPP. Citirana določba ZDSS-1 določa le sodišče, ki je pristojno odločati o dovoljenih pritožbah zoper odločbe pritožbenega sodišča ter jo je potrebno uporabljati izključno v povezavi z določbami o pritožbi iz 2. odstavka 30. člena in 3. odstavka 32. člena ZDSS-1, torej glede na z ZDSS-1 novo uvedena procesnopravna instituta popolne pritožbene obravnave in dopuščene revizije.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče je zavrglo pritožbo tožnice z dne 7.7.2006 zoper sklep opr. št. Psp 540/2006 z dne 21.6.2006.

Zoper sklep se zaradi bistvenih kršitev določb postopka pritožuje tožnica. Očitno je, da je sodišče prve stopnje njeno pritožbo zavrglo, ker je bila vložena zoper sklep sodišča druge stopnje, kar pa ni pravilno, saj ima na podlagi 3. odst. 3. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 2/04; v nadaljevanju: ZDSS-1) pravico do pritožbe zoper odločbo sodišča druge stopnje, o kateri pa lahko odloča samo Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS).

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo bistvena dejstva in ob pravilni uporabi prava pravilno odločilo. Določb postopka, na katere opozarja pritožba in tistih, na katere se pazi že po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP), ni kršilo. Sklep je ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče se z njimi strinja in jih zato ne ponavlja. Glede pritožbenih izvajanj pa dodaja naslednje.

Postopek v tej zadevi se je začel z vložitvijo tožbe z dne 4.12.2005 (list. št. 2), ki je bila vložena skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje (list. št. 1), saj je bila vložena po poteku 30 dnevnega roka. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. Ps 3242/2005 z dne 2.3.2006 (list. št. 7 - 8) predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, tožbo pa zavrglo. Taka odločitev je postala pravnomočna s sklepom pritožbenega sodišča opr. št. Psp 337/2006 z dne 19.4.2006 (list. št. 15 - 17) s katerim je bila tožničina pritožba zavrnjena. Zoper sklep pritožbenega sodišča o zavrnitvi pritožbe se je tožnica pritožila, sodišče prve stopnje pa je s sklepom opr. št. Ps 3242/2005 z dne 19.5.2006 (list. št. 22 - 23) pritožbo zavrglo kot nedovoljeno, saj je bila vložena zoper sklep sodišča druge stopnje. O pritožbi zoper ta sklep je odločalo pritožbeno sodišče v zadevi opr. št. Psp 540/2006 in s sklepom z dne 21.6.2006 (list. št. 27 - 29) pritožbo zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi in pravnimi razlogi sodišča prve stopnje, tožnici pa - med drugim - odgovorilo tudi na njena pritožbena izvajanja, da naj bi bila njena pritožba dovoljena na podlagi 3. odst. 3. čl. ZDSS-1, t.j. na enake argumente, kot jih tožnica navaja sedaj (predzadnji odstavek obrazložitve citiranega sklepa). Tudi zoper ta sklep je tožnica vložila pritožbo, ki jo je sodišče prve stopnje s sklepom opr. št. Ps 3242/2995 z dne 30.8.2006 zavrglo kot nedovoljeno, saj je bila (prav tako) vložena zoper sklep sodišča druge stopnje. Predmet pritožbenega preizkusa je pritožba zoper slednji sklep.

Določba 3. odst. 3. čl. ZDSS-1, na katerega se sklicuje tožnica, predstavlja pravno podlago (pristojnost) za odločanje VS RS o pritožbah (in revizijah) zoper odločbe pritožbenega sodišča, ki so dovoljene. Dovoljenost pritožbe predstavlja - poleg pravočasnosti in popolnosti - procesno predpostavko, ki mora biti podana, da lahko VS RS o pritožbi po vsebini sploh odloča. Vsa pravna sredstva v sodnem postopku se vlagajo pri sodišču prve stopnje (pritožba - 342. čl. ZPP; revizija - 373. čl. ZPP; zahteva za varstvo zakonitosti - 391. v zv. s 373. čl. ZPP; obnova - 1. odst. 397. čl. ZPP), ki preveri, ali so podane formalne procesne predpostavke za odločanje o pravnem sredstvu (pritožba - 1. odst. 343. čl. ZPP; revizija - 1. odst. 374. čl. ZPP; zahteva za varstvo zakonitosti - 391. čl. v zv. s 1. odst. 374. čl. ZPP; obnova - 1. odst. 398. čl. ZPP). Pravno zmotno je zato pritožbeno naziranje, da določba 3. odst. 3. čl. ZDSS-1, ki določa pristojnost (!) za odločanje o pravnih sredstvih zoper odločitve pritožbenega sodišča, določa tudi dovoljenost pritožbe, in sicer drugače kot ZPP.

Že primerjava besedila 1. odst. 333. čl. ZPP, po katerem je pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje vedno dovoljena, in besedila 1. odst. 363. čl. ZPP, po katerem je pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba, če ni v ZPP določeno, da ni pritožbe, kaže na načelno omejitev dovoljenosti pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje. Ob upoštevanju še dodatnega dejstva, da ZPP ureja le pritožbo zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje, je z besedno razlago in z argumentom nasprotnega razlogovanja edini logično mogoč zaključek, da po ZPP - ki je v razmerju do ZDSS-1 splošen postopkovni predpis - pritožba zoper drugostopenjsko odločbo (sodbo ali sklep) ni dovoljena. Tak zaključek še dodatno potrjuje ureditev izrednih pravnih sredstev, ki za stranke kot edino - in še to v omejenih primerih - pravno sredstvo zoper pravnomočne odločbe sodišča druge stopnje, določa revizijo. Iz vsega navedenega izhaja zaključek, da po splošnem predpisu (ZPP) pritožba zoper drugostopenjske odločbe ni dovoljena.

Po splošnem pravnem pravilu, da specialni zakon določeno področje oziroma institut lahko uredi drugače kot splošni zakon (lex specialis derogat legi generali), je določeno področje oziroma institut v specialnem zakonu lahko urejeno drugače. V konkretnem primeru pa določba 3. odst. 3. čl. ZDSS-1 ni določila dovoljenosti pritožbe zoper vsako odločitev pritožbenega sodišča. Slednje je pritožbeno sodišče pritožnici enkrat že obširno obrazložilo (sklep opr. št. Psp 540/2006 z dne 21.6.2006, list. št. 28). Citirana določba ZDSS-1 določa le sodišče, ki je pristojno odločati o dovoljenih pritožbah zoper odločbe pritožbenega sodišča ter jo je potrebno, kot že obrazloženo v prej citiranem sklepu pritožbenega sodišča, uporabljati izključno v povezavi z določbami o pritožbi iz 2. odst. 30. čl. in 3. odst. 32. čl. ZDSS-1, torej glede na z ZDSS-1 novo uvedena procesnopravna instituta popolne pritožbene obravnave in dopuščene revizije. Kot je že bilo obrazloženo pa splošni zakon ne dovoljuje pritožbe zoper odločbe pritožbenega sodišča, specialni zakon (ZDSS-1) pa jo, glede na naravo določenih institutov, dovoljuje v omejenih primerih.

Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno stališče, da je zoper sklep pritožbenega sodišča, ki ni sklep o nedopustitvi revizije (3. odst. 32. čl. ZDSS-1) oziroma sklep o razveljavitvi sodbe in o vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje (2. odst. 30.čl. ZDSS-1), dovoljena pritožba, zmotno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

 


Zveza:

ZPP člen 333, 333/1, 363, 363/1, 333, 333/1, 363, 363/1. ZDSS-1 člen 3, 3/3, 3, 3/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDQzOQ==