<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sodba Psp 783/2006

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2007:VDS.PSP.783.2006
Evidenčna številka:VDS04106
Datum odločbe:06.03.2007
Področje:delovno pravo
Institut:vzrok invalidnosti - bolezen - poklicna bolezen

Jedro

Z izvedenskim mnenjem ortopeda in specialista medicine dela, prometa in športa je prepričljivo dokazano, da gre v obravnavani zadevi za kombiniran vzrok invalidnosti, delno zaradi spremembe na hrbtenici, delno zaradi posledic poklicne izpostavljenosti splošnim vibracijam na delovnem mestu prvega častnika krova na ladji dolge plovbe. Pri odstotni razmejitvi navedenih vzrokov invalidnosti gre za strokovno medicinsko opažanje, o čemer je oceno dolžan podati izvedenec. Izvedenec se odstotkovni razmejitvi vzroka ne more izogniti zato, ker eksaktna razmejitev s strokovno-medicinskega vidika ni mogoča, niti sodišče prve stopnje ni smelo sklepati po 8. členu ZPP in deležev vzroka invalidnosti razmejevati po prostem preudarku.

 

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se besedilo "50 % zaradi bolezni in 50 % zaradi posledic poklicne bolezni", nadomesti z besedilom "33 % zaradi posledic poklicne bolezni in 67 % zaradi posledic bolezni.".

V preostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik trpi sam svoje stroške odgovora na pritožbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožnikovemu zahtevku delno ugodilo tako, da je odpravilo dokončno odločbo toženca opr. št. X-XXXXXXX z dne 11.4.2001 in 1. odstavek prvostopenjske odločbe št. XX XXXXXXX z dne 6.11.2000, tožnika razvrstila v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni 50 % in zaradi posledic poklicne bolezni 50 % od 3.10.2000 dalje in mu od istega dne dalje priznalo pravico do invalidske pokojnine (I. in II. točka izreka). Izreklo je, da je toženec dolžan s posebno odločbo odločiti o dokončni odmeri invalidske pokojnine (III. točka izreka). Zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti izključno zaradi posledic poklicne bolezni je zavrnilo (IV. točka izreka). Hkrati je izreklo, da je tožena stranka dolžna povrniti stroške tožnika v znesku 197.311,00 SIT na račun prvostopenjskega sodišča in da stroški tožnika v istem znesku bremenijo proračun (V. točka izreka).

Zoper ugoditveni del sodbe (I., II., III. in V. točko izreka prvostopenjske sodbe) se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom na spremembo v smeri zavrnitve celotnega zahtevka, oziroma podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da poklicna bolezen ne more biti 50 % vzrok invalidnosti tožnika, ker naj ta ne bi bila dokazana. Poudarja, da je za poklicno bolezen pomembna določena izpostavljenost dejavnikom delovnega okolja, ki morajo biti identificirani. Sodba je oprta na izvedensko mnenje z dne 10.3.2006, ki ni dosledno, saj je v njem navedeno, da naj pogoji za ugotovitev poklicne bolezni ne bi bili izkazani, pa kljub temu izvedenca z gotovostjo trdita, da je nastanku težav verjetno prispevalo tudi inkriminirano delovno okolje. Tako so v sodbi navedeni podatki iz delovne anamneze, ki po mnenju tožene stranke niso zanesljivi dokaz za poklicno izpostavljenost splošnim vibracijam. Ni jasno, zakaj naj bi do nastopa poklicne bolezni prišlo ravno na ladji L. na zadnji plovbi, saj tudi o tej ladji ni nobenih podatkov, niti navedb, kakšne so bile tam razmere in kaj se je dogajalo na zadnji plovbi. Sicer pa je že v samem izvedenskem mnenju poudarjeno, da se bolezen zaradi splošnim vibracij ne priznava kot poklicna bolezen, niti po evropskih kriterijih, ne po veljavnem slovenskem pravilniku o Seznamu poklicnih bolezni. Tudi ni sprejemljiva prosta presoja prvostopenjskega sodišča o razmejitvi vzroka invalidnosti. Če sama izvedenca, ki sta strokovnjaka, nista mogla oceniti odstotnega vpliva delovnega okolja na tožnikovo bolezen tudi sodišče ni imelo podlage za razmejitev vzroka na podlagi proste presoje, temveč bi po pravilu o dokaznem bremenu moralo tožbeni zahtevek zavrniti. Pripominja še, da bi bilo v konkretnem primeru smiselno pridobiti epidemiološke podatke o poklicni bolezni pri pomorščakih, število ugotovljenih poklicnih bolezni hrbtenice zaradi izpostavljenosti splošnim vibracijam, s katerimi naj bi razpolagal dispanzer za pomorščake v Kopru, ki kot strokovna institucija izvaja preventivno zdravstveno varstvo pomorščakov že 30 let.

Tožeča stranka v pisnem odgovoru prereka navedbe tožene stranke, zavrača dokazne predloge, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je delno utemeljena.

Stališče tožene stranke, da v obravnavani zadevi kombiniran vzrok III. kategorije invalidnosti dalje delno zaradi bolezni, delno poklicne bolezni, ni dokazan, je zmotno. Dokazni zaključek, da invalidnost tožnika ni le posledica bolezni, temveč tudi posledica dolgoletne izpostavljenosti splošnim vibracijam na delovnem mestu prvega častnika krova na ladji, je namreč sprejet v skladu z 8. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/2004; v nadaljevanju ZPP-UPB2). V izpovedi zaslišane priče B.K., pomorskega strojnika, častnika trgovske mornarice, zaposlenega pri M. (na obravnavi 11.3.2004 - list. št. 80 - 83 v sodnem spisu) v povezavi s pisnim mnenjem izvedencev prof. dr. M.B. in prof. dr. V.P. (list. št. 207 - 230 v sodnem spisu) ter njunima izpovedbama na obravnavi 13.7.2006 (list. št. 275 in 276 v sodnem spisu) je dovolj objektivizirane podlage za logično pravilen in prepričljiv dokazni zaključek, da invalidnost tožnika ni le posledica bolezni, kot je bilo odločeno v predsodnem upravnem postopku, temveč delno tudi posledica poklicne izpostavljenosti splošnim vibracijam, ne glede na to, da v obravnavani zadevi ni bila na razpolago ocena tveganja z izjavo varnosti in zdravstveno oceno tveganja, iz katere bi bile sicer res razvidne konkretne obremenitve in škodljivosti delovnega mesta prvega častnika krova. Sicer pa je gospodarska družba XY sodišču izrecno sporočilo, da nima izdelane ocene tveganja z izjavo varnosti, saj k izdelavi slednje pod liberijsko zastavo ni zavezana (list. št. 123 v sodnem spisu), kar seveda tožniku ne more biti v škodo, kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje. Ni namreč nobenega razloga za dvom v prepričljivo izpoved B.K., da na vsaki ladji obstajajo vibracije in sicer stalne z visoko frekvenco in majhno amplitudo, bodisi zaradi napak ali neprimerne konstrukcije motorja, ali z nižjo frekvenco in dolgo amplitudo, ki jih povzročajo vremenske razmere na morju. V slabem vremenu namreč ladja guga v velikih amplitudah, pri čemer gre bodisi za valjanje bok ob bok ali premec - krma, ob slednjem pa prihaja do dviganja ladje ter sunkovitega udara navzdol tudi do 15 m. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah ter znanem dejstvu, da delovna mesta v pomorskem prometu dolge plovbe štejejo za težka in zdravju škodljiva tudi iz drugih razlogov, zaradi česar se zavarovalna doba na teh delovnih mestih celo šteje s povečanjem, ni razloga za dvom v oceno izvedencev, da je trajno zmanjšanje tožnikove delovne zmožnosti delno posledica degenerativnih sprememb na hrbtenici po eni, ter vplivov delovnega okolja po drugi strani. Izvedenca sta hkrati logično sprejemljivo in s strokovno-medicinskega vidika prepričljivo izpovedala, da stalne splošne vibracije, katerim je bil tožnik neprekinjeno izpostavljen tudi po več mesecev, pomenijo dodatno tveganje za zgodnejši in intenzivnejši nastanek ali hitrejše napredovanje degenerativnih sprememb hrbtenice. To pa seveda pomeni, da je v predmetni zadevi izkazan dejanski stan iz 35. člena Samoupravnega sporazuma o Seznamu poklicnih bolezni (Ur. l. SFRJ, št. 38/83; v nadaljevanju: seznam) v zvezi z 32. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-92), ki ga je po 446. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-1) potrebno uporabiti. Že zato in ker je po 1. odstavku 337. člena ZPP-UPB2 v pritožbi nove dokaze mogoče predlagati le, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla predložiti vsaj do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, predlog tožene stranke o smiselnosti pridobitve epidemioloških podatkov o poklicni bolezni pri pomorščakih in številu ugotovljenih poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti splošnim vibracijam od dispanzerja za pomorščake v Kopru, ni upošteven.

Potrebno pa je pritrditi stališču tožene stranke, da odstotna razmejitev izkazanega kombiniranega vzroka invalidnosti ni prepuščena prosti presoji sodišča. Ker gre za strokovno medicinsko vprašanje se izvedenec tovrstni oceni le za zato, ker eksakten odgovor o odstotni razmejitve vzrokov ni možen, ne more izogniti. Prav zato je pritožbeno sodišče na pritožbeni obravnavi ponovilo dokaz z zaslišanjem izvedenca prof. dr. M.B., ki je sprejemljivo ocenil, da je le 1/3-no invalidnosti III. kategorije mogoče pripisati poklicni bolezni, 2/3 pa degenerativnim spremembah, torej bolezni. Takšno razmejitev je utemeljil z dejstvom, da se degenerativne težave s hrbtenico pojavljajo tudi pri ljudeh, ki nikoli niso bili izpostavljeni vibracijam in da ima več kot 50 % populacije podobne okvare, kot tožnik, da pa je delež tistih, ki so izpostavljeni splošnim vibracijam bistveno višji in se pri starosti, kakršna je tožnikova približuje že skoraj 100 %. Drug razlog njegove ocene, da je III. kategorija invalidnosti tožnika le za 1/3 posledica poklicne bolezni, obrazlaga z dognanji v strokovni literaturi, poznavanjem mehanizmov gibal in vpliva vibracij na okvare hrbtenice. Ker pritožbeno sodišče ne dvomi v strokovno pravilnost takšne ocene, je v tem obsegu pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot je razvidno iz 1. odstavka izreka te sodne odločbe.

Ob uporabi 2. odstavka 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP-UPB2 in 68. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004; v nadaljevanju ZDSS-1), je hkrati odločilo, da trpi tožnik sam svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni bistveno pripomogel k pritožbeni rešitvi zadeve.

 


Zveza:

ZPIZ člen 32, 32. ZPP člen 8, 358, 358/1, 8, 358, 358/1. ZDSS-1 člen 30, 30. Samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni člen 35.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDQzNA==