VDS sodba Psp 448/2006

Jedro

Glede na določbo 2. odstavka 177. člena ZPIZ-1 na (ne)obstoj izbirne pravice vpliva izpolnjevanje pogojev za pridobitev pokojnin in s tem v zvezi morebitno prekrivanje pokojninske dobe, ne pa pokojninske osnove, od katere se odmeri višina pokojnine. Obstoj oziroma neobstoj izbirne pravice je odvisen zgolj od dejstva, ali je zavarovanec v tujini in RS izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine na podlagi istih pokojninskih obdobij.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

"Tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. X-XXXXXXX z dne 14.4.2005 in št. XX-XXXXXXX z dne 9.2.2005 ter na priznanje pravice do starostne pokojnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi, se zavrne.

Tožnica trpi svoje stroške postopka sama."

Tožnica trpi stroške odgovora na pritožbo sama.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, odpravilo odločbi toženca št. X-XXXXXXX z dne 14.4.2005 in št. XX-XXXXXXX z dne 9.2.2005 (1. odst. izreka) in tožnici priznalo pravico do starostne pokojnine od 15.12.2004 dalje (2. odst. izreka). Tožencu je naložilo, da v roku 30 dni od vročitve sodbe izda odločbo o odmeri starostne pokojnine (3. odst. izreka) in da je dolžan plačevati zneske pokojnine v mesečnih zneskih za nazaj, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi (4. odst. izreka). Nadalje je odločilo, da je toženec dolžan tožnici povrniti stroške postopka v višini 81.742,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi (5. odst. izreka).

Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Iz obrazložitve pritožbe pa izhaja, da uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče je zmotno uporabilo določbo 177. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 106/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPIZ-1). Le-to je mogoče pravilno uporabiti le tako, da se šteje, da je zavarovanec, pri katerem je bila pokojninska doba, dopolnjena v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS), že upoštevana ob uveljavljanju pravice do pokojnine v drugi državi, z uveljavitvijo pravice do pokojnine v drugi državi že opravil izbiro med pokojninami. Določba namreč daje izbirno pravico zavarovancu, ki je šele izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine, ne pa tudi upokojencu, ki je že uveljavil pravico do pokojnine v drugi državi in jo tam tudi uživa. Tožnica je zato z uveljavitvijo pravice do predčasne pokojnine že opravila izbiro, na kar ne more vplivati niti, da se pokojnina v Republiki Srbiji (v nadaljevanju: Srbija) tožnici ne izplačuje. S tem, ko je tožnica že uveljavljala pravico do pokojnine, se ji ne more več odpovedati, saj gre za neodtujljivo osebno pravico. Nesporno je, da je bila v Srbiji tožnici priznana pokojnina na podlagi celotne slovenske pokojninske dobe; neupoštevanje plač, prejetih v RS, s strani tujega nosilca zavarovanja, pa ni razlog za neupoštevanje določbe 177. čl. ZPIZ-1. Navedeno stališče glede uporabe 177. čl. ZPIZ-1 izhaja tudi iz sodne prakse pritožbenega in vrhovnega sodišča.

Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe. Izbirne pravice ni izčrpala, saj ji je bila pri odmeri (pravilno: priznanju pravice do) predčasne pokojnine v Srbiji upoštevana le slovenska doba, višina predčasne pokojnine pa je bila določena le na podlagi v Srbiji dokupljene dobe. Delala je v RS, v Srbiji pa je pokojninsko dobo le dokupila. Ker ji je bila pokojnina v Srbiji odmerjena le na podlagi dokupljene dobe, je šteti, da v Srbiji pokojnine sploh ne prejema in da izbire med pokojninami ni opravila. Meni, da je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da pravica do pokojnine združuje pravico do pridobitve pokojnine v določenem trenutku in do prejemanja primerne pokojnine, ki ustreza dopolnjeni pokojninski dobi. S potrditvijo sodbe sodišča prve stopnje bo le pridobila pokojnino za dejansko opravljeno delo. Sodba sodišča prve stopnje je namreč v duhu bodočega sporazuma o socialni varnosti med RS in Srbijo, ki bo v kratkem sklenjen.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo bistvena dejstva, na podlagi sicer pravilno in dovolj popolno ugotovljenega dejanskega stanja pa je zmotno uporabilo materialno pravo.

Argumentacija sodišča, da pravica do pokojnine združuje tako upravičenje do pridobitve pokojnine v določenem trenutku, kot tudi upravičenje do prejemanja denarnega zneska, ki ustreza dopolnjeni pokojninski dobi, na uporabo določbe (2. odst.) 177. čl. nima vpliva.

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 143/2008
• VDSS sodba Psp 18/2010
• VDSS sodba Psp 280/2007