<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sodba Psp 325/2006

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2007:VDS.PSP.325.2006
Evidenčna številka:VDS04100
Datum odločbe:06.06.2007
Področje:delovno pravo
Institut:vštevanje skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti v zavarovalno dobo - obvezno zavarovanje staršev, prejemnikov starševskega dodatka - enako obravnavanje

Jedro

Tako določba 1. odstavka 23. člena kot tudi določba 1. alinee 189. člena ZPIZ-1 urejata pogoje za vštevanje obdobja, ko je eden izmed staršev, ki ni zavarovan na drugi podlagi, skrbel za otroka v prvem letu njegovega življenja. Določba 1. odstavka 23. člena ZPIZ-1 to materijo ureja za obdobje od uveljavitve ZPIZ-1 dalje, določba 1. alinee 189. člena ZPIZ-1 pa za obdobje pred uveljavitvijo ZPIZ-1. Zato ju je potrebno interpretirati in uporabljati v povezavi ter na enak način.

Ker je bil institut iz 1. alinee 189. člena ZPIZ-1 uveden zato, da osebe, ki so starši postali pred uveljavitvijo ZPIZ-1, ne bi bile neenako obravnavane v primerjavi z osebami, ki so starši postali po uveljavitvi ZPIZ-1, za prve iz enakih razlogov ne morejo, ob bistveno enakem dejanskem in pravnem stanju, veljati drugačni, v konkretnem primeru blažji pogoji za vštetje obdobja skrbi za otroka v prvem letu starosti v zavarovalno dobo.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče je zavrnilo zahtevek, da se odpravita odločba toženca št. X X XXXXXXX z dne 10.3.2003 in št. X-XXXXXXX z dne 22.5.2003 ter da se tožnici v zavarovalno dobo všteje čas zunaj delovnega razmerja iz naslova skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti v obdobju od 29.10.1969 do 28.10.1970 in v obdobju od 19.10.1977 do 18.10.1978.

Zoper sodbo se pritožuje tožnica, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V zvezi z določbo 1. alineje 189. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 106/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPIZ-1) citira odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: US RS) opr. št. U-I-273/2001 z dne 18.11.2004. Le-to je določbo 1. alineje 189. člena ZPIZ-1 razveljavilo v delu, ki se nanaša na državljanstvo otroka kot pogoj za priznanje obdobja skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti v zavarovalno dobo. Meni, da stalno prebivališče njenih otrok, ki sta imela ob rojstvu stalno prebivališče v Zagrebu, ne more biti razlog za nepriznanje obdobja, ko je za njiju skrbela v prvem letu njune starosti, v zavarovalno dobo. Določba 1. alineje 189. člena ZPIZ-1 je v delu, ki določa kot pogoj za priznanje zavarovalne dobe stalno prebivališče otroka v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS), v neskladju z ustavo, zaradi česar je na US RS vložila pobudo za presojo ustavnosti citirane določbe. Z nepriznanjem zavarovalne dobe so ji bile namreč kršene temeljne državljanske, že pridobljene pravice.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo bistvena dejstva in na podlagi pravilno in dovolj popolno ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava pravilno odločilo. Določb postopka, na katere se pazi že po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP), ni kršilo. Sodba je pravilna in zakonita, poleg dejanskih in pravnih razlogov, ki jih navaja že sodišče prve stopnje in s katerimi se pritožbeno sodišče strinja, tudi iz naslednjih razlogov.

Čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti do uveljavitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 106/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPIZ-1), ki se šteje v zavarovalno dobo, če mati ali oče ni bil(a) zavarovan(a) na drugi podlagi in če je bilo otrokovo stalno prebivališče tedaj, torej v prvem letu otrokove starosti, v RS - 1. alineja 189. člena ZPIZ-1 - je zaradi izpeljave ustavnega načela enakosti logična posledica (nove) ureditve v 1. odstavku 23. člena ZPIZ-1. Po tej določbi se obvezno zavaruje eden od staršev - upravičencev do starševskega dodatka po predpisih o starševstvu, ki skrbi za otroka v prvem letu njegovega življenja, če ni obvezno zavarovan na drugi podlagi, če je njegovo - t.j. starševo - stalno prebivališče v RS /.../. Ker je zakonodajalec s 1.1.2000, t.j. z uveljavitvijo ZPIZ-1 (456. čl. ZPIZ-1) in za v naprej, uvedel obvezno zavarovanje staršev - upravičencev do starševskih dodatkov, za katere prispevke delodajalcev plačuje RS (7. alineja 223. člena ZPIZ-1), je zaradi enakega obravnavanja določil tudi, da se staršem, ki so skrbeli za svoje otroke v prvem letu otrokove starosti pred (!) uveljavitvijo ZPIZ-1, to obdobje šteje kot zavarovalna doba. Osebe, pri katerih so podane bistveno enake dejanske in pravne okoliščine (skrb za otroka in prejemanje starševskega nadomestila) zato ob upokojitvi - t.j. ob ugotavljanju pogojev za upokojitev in višine pokojnine - zaradi opisane ureditve niso oz. ne bodo neenako obravnavane zgolj na podlagi nebistvene okoliščine, ali so postale starši pred ali po uveljavitvi ZPIZ-1. Ker citirani določbi urejata enako dejansko in pravno situacijo - določba 1. odstavka 23. člena ZPIZ-1 za obdobje od 1.1.2000 dalje, določba 1. alineje 189. člena ZPIZ-1 pa za obdobje pred 1.1.2000 - ju je potrebno interpretirati in uporabljati v povezavi ter na enak način.

Določba 1. alineje 189. člena ZPIZ-1 je - pred odločbo US RS št. U-I-273/01 z dne 18.11.2004 - določala, da se v zavarovalno dobo šteje čas /.../, če je bil otrok v navedenem času državljan RS in če je bilo njegovo stalno prebivališče v RS. Iz določbe izhaja, da se pogoj stalnega prebivališča nanaša na otroka. Drugačno pa je besedilo 1. odstavka 23. člena ZPIZ-1 po katerem se obvezno zavaruje eden od staršev /.../, če je njegovo, torej starševo, stalno prebivališče v RS /.../. Iz te določbe torej izhaja, da se obvezno zavaruje eden od staršev le pod pogojem, da ima stalno prebivališče v RS. Izhajajoč iz že omenjenega načela enakega obravnavanja, pritožbeno sodišče zato meni, da je potrebno zakonski pogoj stalnega prebivališča enega od staršev v RS, ki je v določbi 1. odstavka 23. člena ZPIZ-1 povsem nedvoumen, uporabiti tudi ob uporabi oz. razlagi 1. alineje 189. člena ZPIZ-1. Nasprotno postopanje bi namreč vodilo v neutemeljeno neenako obravnavanje oseb, ki so postali starši in skrbeli za svoje otroke pred 1.1.2000, v primerjavi z osebami, ki so postali starši po tem datumu. Prav temu pa se je zakonodajalec, kot je že bilo obrazloženo, skušal izogniti z določbo 1. alineje 189. člena ZPIZ-1. Če je bil institut iz 1. alineje 189. člena ZPIZ-1 uveden zato, da osebe, ki so starši postali pred pričetkom veljavnosti ZPIZ-1, ne bi bile neenako obravnavane v primerjavi z osebami, ki so starši postali po 1.1.2000, iz enakih razlogov zanje (!) ne morejo, ob v bistvenih okoliščinah enakem dejanskem in pravnem stanju (skrb za otroka v prvem letu starosti), veljati drugačni, v konkretnem primeru blažji pogoji; t.j. zgolj pogoj nezavarovanja na drugi podlagi, v primerjavi z istim pogojem in (kumulativno predpisanim) pogojem stalnega prebivališča v RS, ki velja po določbi 1. odstavka 23. člena ZPIZ-1 za osebe, ki so starši postali po 1.1.2000.

Iz podatkov v upravnem spisu št. XXXXXXX (dopis U., O. z dne 4.3.2003), pa tudi iz tožničinih tožbenih (tožba z dne 20.6.2003, list. št. 1) in pritožbenih (pritožba z dne 10.3.2006, list. št. 27) navedb nesporno izhaja, da tožnica v prvem letu starosti svojih otrok - S., rojene 29.10.1969, od tega datuma in do 28.10.1970 ter S., rojenega dne 19.10.1977, od tega datuma in do 18.10.1978, ni imela stalnega prebivališča v RS. Tožnica je imela stalno prebivališče v RS šele od 27.11.1980 (na X ulici 26), do tega datuma pa v Republiki Hrvaški (Z.). Zato se ji zaradi vsega obrazloženega v zavarovalno dobo ne more všteti čas skrbi za otroka v prvem letu njune starosti.

V času prvega leta starosti S. t.j. od 19.10.1977 do 18.10.1978, pa je bila tožnica v delovnem razmerju (obrazec HR/SI 25a z dne 23.11.2004, v upravnem spisu). Zato v tem obdobju ni izpolnjevala tudi drugega zakonskega pogoja, t.j. da v času skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti ni bila zavarovana na drugi podlagi.

Tožbeni zahtevek je, kot je že bilo obrazloženo, neutemeljen že zato ker tožnica ni izpolnjevala pogojev stalnega prebivališča v RS v času skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti in ker (v času skrbi za drugega otroka S.) ni izpolnjevala drugega, kumulativnega, pogoja, da ni bila obvezno zavarovana na drugi podlagi. Pritožbenemu sodišču se zato ni bilo potrebno opredeljevati do v pritožbi zatrjevanega vprašanja ustavnosti določbe 1. alineje 189. člena ZPIZ-1, ki se nanaša na določitev pogoja stalnega prebivališča otroka (!) kot pogoja za priznanje obdobja skrbi za otroka v prvem letu njegove starosti v zavarovalno dobo in s tem povezanimi morebitnimi procesnimi posledicami - s prekinitvijo postopka in sprožitvijo postopka pred US RS (156. člen Ustave RS, Ur. l. RS št. 33/91 s spremembami).

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

 


Zveza:

ZPIZ člen 23, 23/1, 189, 189-1, 23, 23/1, 189, 189-1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDQyOA==