VDS sodba in sklep X Pdp 791/2006

Jedro

Stavkovni odbor ne more biti udeleženec v postopku, saj lahko predlog za začetek postopka o zakonitosti stavke vložita le tisti, ki ima po zakonu pravico organizirati stavko, in tisti, zoper katerega je stavka organizirana. Stavkovni odbor ni takšen organ, saj je organ, ki mora napovedati stavko in jo tudi vodi, sklep o začetku stavke pa sprejme organ sindikata ali večina delavcev. Po določilu 3. odstavka 76. člena ZPP je sicer mogoče priznati lastnost stranke oziroma udeleženca tudi tistim oblikam združevanja, ki glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti stranke, zlasti če imajo premoženje, na katerega je mogoče seči z izvršbo. Ker stavkovni odbor teh pogojev ne izpolnjuje, saj gre za ad hoc organ, katerega funkcija preneha z zaključkom stavke, ne more imeti statusa udeleženca v kolektivnem delovnem sporu in je sodišče prve stopnje predlog zoper njega utemeljeno zavrglo.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo:

I. Predlog predlagatelja X d.d., Ljubljana, zoper nasprotna udeleženca:

- S. K. in

- N., ki se glasi:

"Stavka, ki sta jo nezakonito napovedala prvo in drugo navedeni nasprotni udeleženec dne 16.3.2005 in je pri predlagatelju trajala dne 24.3.2005 od 6.00 ure do dne 25.3.2005 do 6.ure, je nezakonita.

Stavka, ki ni bila napovedana in je na pobudo nasprotnih udeležencev pri predlagatelju trajala dne 25.3.2005 od 6.00 ure do 10.30 ure, je nezakonita.

Nasprotni udeleženci so dolžni predlagatelju povrniti stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe na prvi stopnji do plačila."

s e z a v r n e .

i n s k l e n i l o :

II. Predlog zoper tretjega udeleženca - Stavkovni odbor N., X d.d., Ljubljana, z dne 30.3.2005, ki se glasi:

"Stavka, ki ni bila napovedana in je na pobudo nasprotnih udeležencev pri predlagatelju trajala dne 25.3.2005 od 6.00 ure do 10.30 ure, je nezakonita."

s e z a v r ž e .

III. Predlagatelj krije sam svoje stroške postopka.

Predlagatelj je vložil pravočasno pritožbo zoper sodbo in sklep in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo in sklep spremeni tako, da zahtevku predlagatelja v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbo in sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajal je, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, napačno uporabilo materialno pravo in kršilo določbe postopka. Po določilih 81. člena Zakona o pravdnem postopku je sodišče dolžno ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na to ali je oseba, ki nastopa v postopku lahko stranka, ter v primeru, da ugotovit napake glede opredelitve stranke predlagatelja pozvati, da predlog ustrezno popravi oziroma dopolni. Sodišče prve stopnje predlagatelju ni naložilo, da odpravi pomanjkljivost, s čimer je kršilo določila 81. člena ZPP. Kršitev je pomembna zlasti glede odločitve zoper drugega in tretjega nasprotnega udeleženca. Poudariti je tudi dejstvo, da je pravni položaj "stavkovnega odbora" kot stranke podoben pravnemu položaju "volilne komisije" v smislu volitev v svet delavcev po Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju, glede česar pa je sodišče že zavzelo stališče, da je volilna komisija nasprotni udeleženec v sporih o zakonitosti in pravilnosti volitev v svet delavcev. Po določilih drugega odstavka 76. člena ZPP se lahko s posebnimi predpisi določi, kdo je poleg pravne in fizične osebe lahko še stranka postopka. Ker je stavkovni odbor organ, določen z Zakonom o stavki, sodišče pa mu je ves čas postopka priznavalo sposobnost sodelovanja v postopku, je potrebno ugotoviti, da je sodišče neutemeljeno zavrglo predlog v delu, ki se nanaša na tretjega nasprotnega udeleženca. Glede drugega nasprotnega udeleženca je sodišče napačno ugotovilo, da ni podana pasivna legitimacija, s tem, da je sodišče svojo odločitev obrazložilo, da sindikat z nazivom K. družbe X d.d., Ljubljana, ne obstaja kot samostojna pravna oseba, pač pa je to le notranja organizacijska oblika drugega nasprotnega udeleženca. Sodišče je v dokaznem postopku opravilo poizvedbe pri upravni enoti, ki je pristojna za deponiranje statutov sindikatov, ki so organizirani pri predlagatelju. Iz odgovora upravne enote in izpovedbe g. J.B. izhaja, da pri upravni enoti ni deponiranega statuta tega sindikata. Sodišče bi moralo šteti, da je za notranje organizacijske enote in celo podružnice, ki nimajo samostojne pravne sposobnosti potrebno šteti, da organizacijska enota "K. N. družbe X d.d.", ne more biti stranka postopka, saj ni niti pravna niti fizična oseba, pač pa ima pravdno sposobnost drugi nasprotni udeleženec kot pravna oseba katere del - organizacijsko enoto - predstavlja "K. N. družbe X d.d.". Pravna oseba odgovarja za ravnanje svoje notranje enote, tako da je edina lahko tožena in toži glede sporov, ki sicer izvirajo iz delovanja te enote. Sodišče je tudi navedlo, da bi bila pravilna oznaka drugega nasprotnega udeleženca "K. N.", predlagatelju pa ni znano, na podlagi katerega dokaza je sodišče ugotovilo takšno oznako, saj je iz izpisa registra na strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS, ki vodi register, razvidna oznaka drugega nasprotnega udeleženca, kot je navedeno v predlogu. Glede pasivne legitimacije prvega nasprotnega udeleženca pa predlagatelj poudarja, da iz zapisnika S. K. družbe X d.d. z dne 16.6.2004, kot tudi iz pravil sindikata družbe izhaja, da je sindikat K. družbe X,d.d., del prvega nasprotnega udeleženca, saj je iz sklepa razvidno, da člani prvega nasprotnega udeleženca oblikujejo sindikat družbe, ter da sindikat družbe deluje v skladu s pravili tega sindikata in statutom K.. Glede na navedeno je podana pasivna legitimacija vseh nasprotnih udeležencev. Zaradi navedenega je predlagatelj predlagal, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa da sodba in sklep razveljavi, ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Predlagatelj je priglasil tudi pritožbene stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem. - ZPP) v povezavi s 366. členom ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka in na katere pazi sodišče pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po obširno izvedenem dokaznem postopku pravilno ugotovilo, da iz listine z označbo "napoved opozorilne stavke" na dan četrtek 24.3.2005" z dne 16.3.2005 in katero je predlagatelj prejel 16.3.2005, nedvomno izhaja, da sta napoved podala sindikata družbe in ne nasprotni udeleženci, kot jih je označil predlagatelj. V uvodu sta navedena naziva obeh sindikatov in sicer: "S. K. družbe X ter sindikat K. N. družbe X d.d., Ljubljana". Napoved opozorilne stavke je bila podana s strani navedenih sindikatov. Predlagatelj je vložil predlog zoper S. K. v okviru katerega pa samostojno deluje sindikat K. družbe X, d.d. Ljubljana, ki je samostojna pravna oseba, vpisana v evidenco sindikatov, pri Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Moste-Polje. Tudi S. K. je samostojna pravna oseba. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da ni podana pasivna legitimacija prvotoženega udeleženca.

Predlagatelj je vložil predlog zoper drugega udeleženca in sicer kot "N. K.", pri čemer je sodišče ugotovilo, da sindikat s takšno označbo ne obstaja. Obstaja pa sindikat z označbo "K. N.", ki pa napovedi stavke pri predlagatelju ni podal. Sodišče je tako pravilno zavrnilo predlog zoper predlagatelja zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije.

Sodišče je predlog zoper tretjega udeleženca - Stavkovni odbor sindikata K. N. in K. X d.d. zavrglo iz razloga, ker stavkovni odbor nima statusa stranke in ne more samostojno nastopati. Pritožbeno sodišče se strinja z navedenim, saj je le sindikat samostojna prava oseba in samostojni nosilec pravic in obveznosti v skladu z svojim statutom. Zakon o stavki (Ur. l. SFRJ, št. 23/91 s sprem. - ZStk) v 1. členu določa, da je stavka organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela. Pravice do stavke, razen v skladu z ustavo in zakonom ni mogoče omejevati, pri čemer pa je potrebno storiti vse, da le-ta poteka ves čas zakonito in pod popolno kontrolo organizatorjev. Po določilih četrtega odstavka 2. člena in prvega odstavka 3. člena ZStk je stavkovni odbor tisti, ki mora napovedati stavko in ki stavko tudi vodi. 2. člen ZStk pa tudi določa, da sklep o začetku stavke delavca v organizaciji sprejme organ sindikata, prav tako pa lahko sprejme tudi večina delavcev v organizaciji. Tako stavkovni odbor ne more biti udeleženec v spora, saj po ZStk nima pravice organizirati stavke, kot to določa prvi odstavek 48. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004-ZDSS-1), ki določa, da predlog za začetek postopka o zakonitosti stavke lahko vloži tisti, ki ima po zakonu pravico organizirati stavko, in tisti, zoper katerega je stavka organizirana. Stavkovni odbor je le organ, ki se oblikuje po sklepu o napovedi stavke, pri čemer pa kasneje res prav ta organ zastopa interese delavcev in v njihovem imenu vodi stavko. Kot navedeno tudi po stališču pritožbenega sodišča stavkovnemu odboru ni mogoče priznati lastnostni stranke oz. udeleženca v postopku. ZPP to omogoča predvsem "tistim oblikam združevanja, ki glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo pogoj za pridobitev lastnosti biti stranka, zlasti če imajo premoženje, na katerega je mogoče seči z izvršbo (tretji odstavek 76. člena ZPP). Stavkovni odbor pa navedenega nedvomno nima, in gre za poseben organ v skladu z ZStk, ki se razlikuje od organizatorja stavke, je ad hoc organ, katerega funkcija tudi dejansko preneha z zaključkom stavke. Ob navedenem pa bi predlagatelj lahko predlog po določilih 45. člena ZDSS-1 vložil proti vsem stavkajočim delavcem, ne pa proti stavkovnemu odboru.

Glede na navedeno tako ni mogoče primerjati med seboj stavkovnega odbora in volilne komisije, kot to navaja pritožba, saj je nesporno nasprotni udeleženec v sporu o zakonitosti in pravilnosti volitev v svet delavcev volilna komisija, ki je samostojen in neodvisen organ, stavkovni odbor pa je dejansko sestavljen le iz posameznih udeležencev stavke. Pritožbeno sodišče je že predhodno zavzelo stališče glede uporabe določil drugega odstavka 76. člena ZPP, enaka obrazložitev pa velja tudi glede dela pravne osebe, kot to navaja predlagatelj v pritožbi. Pritožbeno sodišče na ostale pritožbene ugovore ne odgovarja, ker za rešitev zadeve niso relevantni.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 353. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da predlagatelj krije sam svoje stroške postopka, saj s pritožbo ni uspel. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba in sklep Pdp 791/2006
• VSL sklep IV Cpg 83/2006
• VSL sklep IV Cpg 27/2006