<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sodba Pdp 1219/2006

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2007:VDS.PDP.1219.2006
Evidenčna številka:VDS04068
Datum odločbe:21.06.2007
Področje:delovno pravo
Institut:odškodnina

Jedro

Ravnanja, s katerim delodajalec nadzoruje izpolnjevanje delovnih zadolžitev delavcev, to je opravljanje testnih nakupov zaradi preverjanja pravilnosti dela blagajničarke, ni mogoče šteti za protipravno.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki denarno odškodnino v višini 5.000.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila in da ji je dolžna povrniti stroške postopka skupaj z obrestmi od pravnomočnosti prvostopne sodbe dalje do plačila. Sklenilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 253.140,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila, v 8-ih dneh pod izvršbo.

Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev postopka, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške. Navaja, da je vložila tožbo zaradi plačila odškodnine na podlagi 184. člena ZDR. Tožena stranka je v letu 2004 ugotovila precejšen finančni primanjkljaj, zato se je vodstvo odločilo, da so za to odgovorne blagajničarke, kar seveda ni bilo res in so začeli izvajati testne nakupe. Zapisniki so bili sestavljeni mimo vednosti nadzorovanih delavk, ki so bile o ugotovljenih napakah obveščene čez približno 14 dni z vabilom na zagovor zaradi redne odpovedi. Takšen način nadzora pa predstavlja nedopustno manipuliranje, ker se delavec ni mogel zagovarjati zaradi ugotovljenih napak. Toženi stranki je kot materialni dokaz služil zapisnik, v katerega so bile poljubno napisane ugotovitve testnega nakupa. Tako postopanje je nezakonito. Prvostopno sodišče je napačno ugotovilo, da je bil prvi testni nakup, ki ga tožnica naj ne bi opravila dobro, izveden že 11.2.2005. Tožnica meni, da gre za izmišljotine in da zapisniki niso nikakršen dokaz. Naslednji testni nakup naj bi bil izveden 7.4.2005. Zapisnik tega nakupa je bil tožnici prvič predložen na vpogled 25.5.2006 na obravnavi na sodišču. Meni, da gre vse za lažne zapisnike. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je odškodninski zahtevek v neposredni zvezi z ravnanji tožene stranke, vendar je ocenilo, da niso bile kumulativno izkazane splošne predpostavke civilne odškodninske odgovornosti, to je protipravnosti, vzročne zveze in škode. Pri tem je zmotno presodilo, da tožena stranka ni ravnala protipravno, saj da je kot delodajalec imela pravico in dolžnosti preverjati delovne obveznosti svojih delavcev. Sodišče si sploh ni postavilo vprašanja, ali je bil način preverjanja delavcev primeren. Tožeča stranka opozarja, da sedaj tožena stranka oziroma družba G. testne nakupe izvaja na popolnoma drugačen način tako, da blagajničarki na licu mesta pokažejo česa ni zaračunala in mora zapisnik podpisati. Sodišče je tudi napačno zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem priče N.G., tožničine sodelavke, ki je po opravljenem zagovoru dobila odpoved, na sodišču pa odškodnino. Tožnica je vnovič prizadeta, saj je pravico do poštenega sojenja odreklo celo samo sodišče, ki bi moralo spoštovati in varovati pravice delavcev.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem prereka pritožbene navedbe in predlaga njeno zavrnitev. V zvezi z individualnim delovnim sporom med toženo stranko in N.G. pa pojasnjuje, da so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene, saj sta stranki v navedenem sporu sklenili poravnavo. V primeru tožeče stranke pa tožena stranka ni v ničemer ravnala protipravno, kar tudi izhaja iz izvedenih dokazov. Do prenehanja pogodbe o zaposlitvi med pravdnima strankama je namreč prišlo zaradi tožničine upokojitve. Tožena stranka tožeči stranki ni nikoli podala odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih daje delavcu pravno varstvo v zvezi odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ne pa tudi glede morebitnih vabil, obvestil in drugih dopisov, ki se v skladu z zakonom vročajo delavcu v postopku preverjanja njegovega izpolnjevanja delovnih nalog in obveznosti. Zoper pisno opozorilo delavcev na podlagi 1. odstavka 83. člena ZDR ni sodnega varstva, smiselno enako pa velja za vabilo na zagovor, ker nima neposrednih pravnih posledic in predstavlja le procesno predpostavko za morebitno kasnejšo odpoved pogodbe o zaposlitvi. Opozarja tudi na sodno prakso, da delodajalec delavcu ni odgovoren za nastalo škodo, ker je zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi utrpel zdravstvene težave, kot izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 330/2002, pri čemer je potrebno izpostaviti, da je glavna razlika med navedenim postopkom in predmetnim sporom v tem, da tožnici odpoved pogodbe o zaposlitvi sploh ni bila podana. Predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, da je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo ter da v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, katere uveljavlja pritožba in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje in jih ne ponavlja, glede na pritožbene navedbe pa le še dodaja:

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je tožena stranka ravnala protizakonito, ker je izvajala testne nakupe po najeti družbi G. Samo tako ravnanje ni mogoče opredeliti kot protipravno, kot se to zavzema tožeča stranka. Tudi v primeru, da bi sodišče sprejelo tezo tožeče stranke, da je šlo za protipravno ravnanje tožene stranke z opravljanjem testnih nakupov, pa tako ravnanje ni imelo prav nikakršnih posledic na delovnopravni status tožnice. Tožena stranka namreč ni izvedla postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi osporavanih testnih nakupov.

Poleg navedenega tožnica tudi ni izkazala, kakšna škoda naj bi ji nastala zaradi ravnanja tožene stranke in v čem naj bi bila podana vzročna zveza. Samo nestrinjanje delavca z načinom kontrole delodajalca nad njegovim delom, namreč ne more biti temelj odškodninske odgovornosti, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.

Kot pa je bilo že zgoraj navedeno, je bistveno, da ravnanje tožene stranke z opravljanjem testnih nakupov ni imelo prav nikakršnih posledic v delovnopravnih sferi tožnice, zato je njen tožbeni zahtevek v celoti neutemeljen, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, za kar je imelo podlago v določbi 353. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je sklenilo, da tožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka iz razloga, ker s pritožbo ni uspela, za kar je imelo podlago v določbi 1. odstavka 165. člena ZPP.

 


Zveza:

ZDR člen 184, 184.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDM5Ng==