<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sodba Pdp 992/2006

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2007:VDS.PDP.992.2006
Evidenčna številka:VDS04036
Datum odločbe:25.05.2007
Področje:delovno pravo
Institut:izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka

Jedro

Ker je bila tožnica ves čas od leta 1998 dalje v bolniškem staležu, z dela pa je izostala pet delovnih dni v času kolektivnih dopustov tožene stranke in bila nato ponovno v bolniškem staležu, niso bili podani pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker ni mogoče zaključiti, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi:

"1. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi št. 442/2003 z dne 20.11.2003, datirana s 15.9.2005, ki jo je tožena stranka podala tožnici dne 15.9.2005, je nezakonita.

2. Tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 15.9.2005, temveč ji še vedno traja z vsemi pravicami, ki iz njega izhajajo.

3. Tožena stranka je dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 16.9.2005 naprej vpisati delovno dobo v delovno knjižico, v osmih dneh, da ne bo izvršbe.

4. Tožena stranka je dolžna tožnico od 16.9.2005 naprej prijaviti v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tudi obračunati bruto plače, ki bi ji pripadale, če bi delala, in od njih poravnati vse prispevke in davke, ki se plačujejo od bruto plač, ter ji za ta čas izplačati pripadajoče neto plače, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih zneskov od prvega naslednjega dne po zapadlosti, le-teh v plačilo 18. v mesecu za pretekli mesec do plačila, v osmih dneh, da ne bo izvršbe."

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveljavi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 15.9.2005 (I/1. točka izreka), da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 15.9.2005, temveč ji še vedno traja z vsemi pravicami, ki iz njega izhajajo (I/2. točka izreka), da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 16.9.2005 naprej vpisati delovno dobo v delovno knjižico, v osmih dneh, da ne bo izvršbe (I/3. točka izreka), da je tožena stranka dolžna tožnico od 16.9.2005 naprej prijaviti v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tudi obračunati bruto plače, ki bi ji pripadale, če bi delala, in od njih poravnati vse prispevke in davke, ki se plačujejo od bruto plač, ter ji za ta čas izplačati pripadajoče neto plače, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih zneskov od prvega naslednjega dne po zapadlosti, le-teh v plačilo 18. v mesecu za pretekli mesec do plačila, v osmih dneh, da ne bo izvršbe (I/4. točka izreka). Hkrati je zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva sprejema sodbe sodišča prve stopnje do plačila, v osmih dneh, da ne bo izvršbe (I/5. točka izreka). Sklenilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da Višje delovno in socialno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na ugotovitve, ki nimajo podlage v resničnem dejanskem stanju, zaradi česar je tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Tožnica ni nezakonito izostala z dela in tudi ni kršila pogodbenih obveznosti. 5.8.2005, ko je imela zadnji dan bolniškega staleža, je prišla v službo, kjer je vratar povedal, da nihče ne dela zaradi koriščenja kolektivnega dopusta. Na njeno vprašanje, do kdaj le ta traja, ji je odgovoril, da 14.8.2005. Že iz tega razloga je odpoved neutemeljena. V času kolektivnih dopustov tožnica ni bila predvidena za opravljanje dela, zato dela zanjo v tem času sploh ni bilo. Tudi iz koledarja dela za režijske delavce izhaja, da je bil v spornem času predviden kolektivni dopust. V spornem času tožnica tudi ni bila zdravstveno sposobna za opravljanje dela, kar izhaja tudi iz štirih zdravniških potrdil. Predlagano je bilo tudi zaslišanje lečeče zdravnice T.P.. Tožena stranka je bila z dejstvom, da naj bi bila tožeča stranka po njenem mnenju neopravičeno odsotna, seznanjena takoj, tako da je bila izredna odpoved prepozna, saj je bil zamujen rok iz 110. člena ZDR. Opozarja tudi na izpoved priče J.S., ki je izvedel za zaključek bolniškega staleža, ko je prejel odločbo imenovanega zdravnika, to je dne 5.8.2005, pred sodiščem pa je izpovedal, da je za to izvedel šele po poteku kolektivnega dopusta. Izpoved priče je zato neverodostojna.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe. Navaja, da je bila tožnica pomožna delavca in ne drži, da v času kolektivnega dopusta ne bi delala. V zvezi izrabo letnega dopusta, se mora dogovoriti z neposrednim vodjem. Tožnica na seznam delavcev v času kolektivnega dopusta ni bila uvrščena, ker se ni vedelo, ali bo imela zaključen bolniški stalež, poleg tega pa ni bilo realno pričakovati, da bo tožnica prišla na delo, ko pa na delu že ni bila vse od leta 1998.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, da pa na ugotovljeno dejansko stanje ni pravilno uporabilo materialnega prava.

Sodišče je v tem individualnem delovnem sporu presojalo zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Po določbi 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002) delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni s tem zakonom in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (1. odstavek). Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora pogodbena stranka podati najkasneje v 15-ih dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Tožeča stranka je ves čas postopka in tudi v pritožbi uveljavljala, da je tožena stranka zamudila subjektivni rok 15-ih dni za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V zvezi s tem ugovorom se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo, temveč se je le ukvarjalo z vprašanjem, ali je bila tožnica upravičeno odsotna na zagovoru dne 14.9.2005 pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, v zvezi s čemer je zavzelo stališče, da je bila podana okoliščina iz 83. člena ZDR in je zato tožena stranka utemeljeno, ker tožnice ni bilo, opustila navedeni zagovor. S takim stališčem sodišča prve stopnje se pritožbeno sodišče sicer strinja, vendar kot rečeno, ni odgovora na to, ali je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi dana v 15-dnevnem subjektivnem roku. V zvezi s tem sodišče prve stopnje ni izvajalo dokaznega postopka oziroma ni ocenilo izvedenih dokazov, zato bi, v kolikor pritožbeno sodišče ne bi ugotovilo napačne uporabe materialnega prava, bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in v ponovljenem postopku ugotavljati, kdaj je tožena stranka izvedela za kršitev delovnih obveznosti, oziroma kdaj je pričel teči 15-dnevni subjektivni rok. Kršitev je namreč prenehala 12.8.2005, to je zadnji delovni dan, ko naj bi tožnica izostala, saj se v soboto in nedeljo pri toženi stranki ne dela, kot izhaja iz njenega delovnega koledarja, dne 15.8.2005 pa je bila praznik. Tožena stranka pa je izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožnici šele dne 15.9.2005.

Po oceni pritožbenega sodišča pa to vprašanje ni pravno pomembno iz razloga, ker tožena stranka ni imela podlage za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Že sama tožena stranka je določila, da je lahko 5-dnevni izostanek z dela razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot to izhaja iz pravil o obveznostih delavcev v družbi tožene stranke, ki se nahaja v prilogi B15, kjer je določeno, da v primeru, da delavec neopravičeno izostane z dela zaporedoma 5 dni, delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Tudi po določbah ZDR morajo biti za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podani posebni pogoji, in sicer da upoštevaje vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. V primeru tožnice je bilo ugotovljeno, da se je v bolniškem staležu nahajala že 5 let in da je bila od 16.8.2005 dalje zopet v bolniškem staležu, torej ni mogoče zaključiti, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo mogoče do poteka odpovednega roka, saj se je tožnica praktično ves čas nahajala v bolniškem staležu, izostala z dela pa je v času kolektivnih dopustov tožene stranke. Tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo ugotovljeno, da tožnica v času kolektivnih dopustov ni bila predvidena za delo in da je na delo niso pričakovali zaradi njene večletne odsotnosti. Zato niso bili podani pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Tožnica namreč, kot izhaja iz ugotovitev pred sodiščem prve stopnje, ni bila zmožna za delo vse od leta 1998 do spornih 5-ih dni neopravičenega izostanka in nato zopet od 16.8.2005 do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi dne 15.9.2005. Tako po stališču pritožbenega sodišča ni mogoče govoriti o tem, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo mogoče do izteka odpovednega roka. Iz vseh okoliščin namreč izhaja, da tožnica dejansko ni opravljala dela po pogodbi o zaposlitvi, temveč je bila za delo nesposobna in zato odnosi niso mogli biti tako narušeni, da nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka ne bi bilo mogoče.

Ker pa je sodišče vezano na pravno kvalifikacijo delodajalca, zaradi katere odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, kot to izhaja tudi iz sklep Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 359/2005, v katerem je zavzelo stališče, da sodišče lahko le presoja, ali je dokazan zatrjevani razlog izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in v kolikor ugotovi, da tak razlog ni dokazan, lahko le ugotovi nezakonitost odpovedi, ne more pa samo iskati morebitnih drugih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi, je pritožbeno sodišče potem, ko je ugotovilo, da niso podani pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 110. člena ZDR, le-to razveljavilo in v posledici ugodilo tožbenemu zahtevku za reintegracijo in reparacijo. Za tako odločitev je imelo podlago v določbi 4. točke 358. člena ZPP.

Odločitev o stroških postopka je odpadla iz razloga iz razloga, ker jih stranki nista priglasili.

 


Zveza:

ZDR člen 110, 110/1, 111/1, 111/1-2, 110, 110/1, 111/1, 111/1-2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDM4Mw==