VDS sklep Pdp 914/2006

Jedro

Ker ni prišlo do sporazumne spremembe pogodbe o zaposlitvi in je delodajalec podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je delavka sprejela, je potrebno spor presojati po določilu 3. odstavka 90. člena ZDR. Obseg sodnega varstva je omejen na presojo utemeljenosti odpovednega razloga, pri čemer mora sodišče prve stopnje presoditi, ali ne gre v konkretnem primeru zgolj za navidezni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo "sklep o razrešitvi in imenovanju tožnice" z dne 12.11.2004 (z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 12.11.2004). Razsodilo je, da pogodba o zaposlitvi z dne 7.1.2003 ostaja v celoti v veljavi, tožena stranka je dolžna tožnico vrniti na delo direktorice P. L. C. ter ji zagotoviti vse pravice, kot izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi z dne 7.1.2003. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 157.971,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila, v 8 dneh pod izvršbo.

Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje oziroma spremeni sodbo in tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen. V obrazložitvi sodišče prve stopnje navaja, da sledi tožnici v njeni izpovedbi, da v času prvega sklepa o razrešitvi tožena stranka še ni vedela kakšno delo bo ponudila tožnici, zato ni imela poslovnih interesov. Opredeli se do določbe 3. odstavka 1. člena pogodbe o zaposlitvi z dne 7.1.2003, ki določa, da je v času veljavnosti pogodbe tožnica lahko imenovana na katerokoli ključno delovno mesto, kjer za to obstaja interes banke. Po stališču sodišča je izvrševanje te določbe v skladu z zakonom in zaključi, da je velika verjetnost, da je interes tožene stranke temeljil na starosti tožnice. S sklepom (kjer je pri besedni zvezi interes tožnika in starost tožene stranke očitno šlo za pisno napako), da je interes tožene stranke temeljil na starosti tožnice in je "pri takšnem ravnanju starost kot kriterij posredna diskriminacija" ter je zato "mnenja, da je potrebno sporni sklep tožene stranke razveljaviti", pri čemer toženi stranki ni bila dana možnost, da se opredeli do dejstva diskriminacije zaradi starosti (ki ga tožnica sploh ni zatrjevala) in do dokazov zanj. Sodišče je kršilo načelo konktradiktornosti, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Izpodbijane sodbe tudi ni mogoče preizkusiti, saj razlogov za ugotovitev domnevno diskriminatornega razloga ne vsebuje. Sodišče je tudi napačno uporabilo materialno pravo. Po Direktivi sveta o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu se za neposredno diskriminacijo šteje, kadar je bila oseba obravnavana manj ugodno, kakor druga oseba v primerljivi situaciji zaradi starosti ali drugih razlogov. Tudi 6. člen ZDR določa, da se neenakopravnost obravnavanja lahko ugotovi le s primerjavo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče ne sprejema pritožbe, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ugotavlja pa, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zato ni mogoče preizkusiti ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku prišlo do zaključka, da obstaja velika verjetnost, da je interes tožene stranke (po spremembi pogodbe o zaposlitvi) temeljil na starosti tožnice in da takšno ravnanje predstavlja posredno diskriminacijo.

Tožnica je v delovnem razmerju s toženo stranko za nedoločen čas, na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki je začela veljati 1.1.2003, pa je opravljala delo na delovnem mestu direktorice P. L. C. z mandatno dobo 5 let.

Kot izhaja iz listinskih dokazov in izvedenega dokaznega postopka je tožena stranka tožnico s sklepom z dne 26.10.2004 razrešila funkcije direktorice P. L. C. z dnem 14.11.2004 in jo z dnem 15.11.2004 imenovala za svetovalko direktorice P. C. ustvarjanja vrednosti 2, dne 4.11.2004 pa ji je izročila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi. V skladu z določbo 27. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti bank in hranilnic Slovenije (Ur. l. RS št. 81/2004 - v nadaljevanju kolektivna pogodba), ki določa, da stranka pogodbe o zaposlitvi lahko predlaga drugi stranki spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, kadar se spremenijo okoliščine, ki vplivajo na pogodbo o zaposlitvi, ji je tožena stranka določila tridnevni rok za podpis predlagane pogodbe o zaposlitvi (3. odstavek 27. člena kolektivne pogodbe). Tožnica s ponudbo ni soglašala. V nadaljevanju je tožena stranka tožnico s sklepom z dne 12.11.2004 ponovno razrešila s funkcije direktorice P. L. C. in jo imenovala za pooblaščenko uprave. S tem sklepom ji je odpovedala pogodbo o zaposlitvi in ji ponudila novo pogodbo. Tožnica je v roku 30 dni novo pogodbo podpisala, obenem pa je v roku iz 3. odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002) vložila tožbo na sodišče.

Sodišče prve stopnje je obravnavalo zadevo kot, da gre za spremembo pogodbe o zaposlitvi po določbi 47. člena ZDR, kar sicer je lahko veljalo do ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi, ki pa je tožnica ni podpisala. Ker ni prišlo do soglasne spremembe pogodbe o zaposlitvi, je v veljavi ostala prejšnja. V nadaljevanju pa je tožena stranka tožnici podala odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, tožnica je novo pogodbo podpisala, zato je obseg sodnega varstva omejen zgolj na presojo obstoja utemeljenega odpovednega razloga. Sodišče prve stopnje bi zato moralo ugotavljati utemeljenost odpovednega razloga, saj je obstoj le-tega predpogoj za zakonitost odpovedi. Sodišče prve stopnje je v nasprotju z navedenim ugotavljalo, kakšen je bil interes banke za spremembo pogodbe, glede na določbo 1. odstavka pogodbe o zaposlitvi z dne 20.12.2002, po kateri je lahko tožnica v času opravljanja dela direktorice P. L. C. imenovana na katerokoli ključno delovno mesto, kjer za to obstaja interes banke. Sodišče prve stopnje se do navedb tožnice, da pri toženi stranki ni prišlo do prestrukturiranja poslov in da gre za navidezen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, ni opredelilo, ker je napačno izhajalo, da gre za spremembo pogodbe o zaposlitvi po 47. členu ZDR. Zato bo moralo v ponovljenem postopku ugotoviti, ali je obstajal utemeljen odpovedni razlog, v skladu z zakonskimi določbami.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 355. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Po 30. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDDS-1, Ur. l. RS št. 2/2004 in 10/2004) zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve določb postopka sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje na podlagi obravnave odločilo z zahtevkom, ne sme razveljaviti in zadeve vrniti v nov postopek, če je nepravilnost mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj in na obravnavi pred sodiščem druge stopnje.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ima izpodbijana sodba take pomanjkljivosti, da jih z obravnavo pred pritožbenim sodiščem ni mogoče odpraviti. Za popravo nepravilnosti v smislu 30. člena ZDSS-1 je mogoče šteti le dopolnjevanje ali preverjanje dokaznega postopka, ki je bil izveden pred sodiščem prve stopnje in sanacijo procesnih napak, ne da bi bilo potrebno obravnavo ponoviti. Namen 30. člena ZDSS-1 je le dopolnitev in preverjanje že izvedenega dokaznega postopka, ne pa prenos dokazovanja pred pritožbeno sodišče, za kar bi šlo v tem primeru.

Datum zadnje spremembe:

04.11.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 652/2008
• VDSS sodba Pdp 1189/2007
• VDSS sodba in sklep Pdp 551/2010