VDS sodba Pdp 1505/2006

Jedro

V primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi je sodno varstvo zoženo zgolj na presojo obstoja utemeljenosti odpovednega razloga, ker delavec kljub odpovedi pogodbe o zaposlitvi ohranja zaposlitev pri delodajalcu.

Sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi sama po sebi pomeni prenehanje prejšnje, saj dve pogodbi med istima strankama ne moreta veljati. To pomeni, da odpovedana pogodba ne "oživi" na podlagi ugotovitve sodišča, da ni bilo utemeljenega razloga za njeno odpoved, delavec pa mora veljavnost nove pogodbe o zaposlitvi posebej izpodbijati. Ker tožnik v tožbi ni zahteval razveljavitve nove pogodbe, ampak le ugotovitev, da ni bilo utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, nova pogodba o zaposlitvi kljub neutemeljeni odpovedi stare pogodbe o zaposlitvi, velja.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 24.6.2004 neutemeljena.

Tožena stranka se zoper takšen izrek sodbe pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnika zavrne, oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi ter vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je sodišče prve stopnje sledilo napotkom pritožbenega sodišča, vendar je v zmoti glede okoliščin in dejstev v zvezi s temi okoliščinami. V avtoservisni enoti sta bila zaposlena dva delavca tožnik in R.K., ki je sklenil pogodbo za delovno mesto pisarniški referent I - tehnični režiser dne 26.7.2004, torej je bil v tej enoti zaposlen prej, preden se je začel postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov tožniku. Glede na ugotovitev, da sta dva delavca na delovnem mestu pisarniški referent I - tehnični režiser v avtoservisni enoti preveč, je razumljivo bila podana odpoved tožniku, saj na tem delovnem mestu tako ni želel delati, tožena stranka pa je R.K. namensko izobraževala za pridobitev izobrazbe prometne stroke. Ne drži, kot izhaja iz obrazložitve sodbe, da je tožena stranka po odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku na istem delovnem mestu zaposlila drugega delavca. Sledila je le potrebam delovnega procesa, tožnika je pustila na miru, zoper njega ni ukrepala, kljub temu, da je odklonil delo in na delovno mesto tudi ni prihajal.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče je v zadevi že odločalo in s sklepom opr. št. Pdp 972/2005 z dne 5.5.2006 pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Sodišče prve stopnje je v skladu z napotili pritožbenega sodišča v ponovljenem postopku ugotavljalo, ali so prenehale potrebe po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi z dne 25.5.2004 na delovnem mestu pisarniški referent I - tehnični režiser v avtoservisni enoti. Poleg tega pa je izvedlo še primerjavo med vsebino odpovedane pogodbe (z dne 25.5.2004) in vsebino pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka sklenila z drugim delavcem za isto delovno mesto ter ugotavljalo, ali so dejansko prenehale potrebe po opravljanju dela na delovnem mestu pisarniški referent I - tehnični režiser v avtoservisni enoti pod pogoji iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Na podlagi dodatno izvedenega dokaznega postopka je ugotovilo, da ni prenehala potreba po opravljanju delo pod pogoji iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi, saj je tožena stranka na istem delovnem mestu zaposlila drugega delavca R.K., ki je bil predhodno zaposlen na delovnem mestu vzdrževalec II - pomožni arhivar, za katerega se je zahtevala IV. stopnja strokovne izobrazbe. Po pridobitvi V. stopnje strokovne izobrazbe (ker mu je omogočila šolanje na prometni tehnični šoli), pa mu je ponudila pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu pisarniški referent I - režiser. Ugotovilo je, da ni prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi tožnika, zato je zahtevku ugodilo.

V primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002) v 3. odstavku 90. člena določa, da obdrži delavec, ki sprejme ponudbo za ustrezno zaposlitev, pravico pred sodiščem izpodbijati le utemeljenost odpovednega razloga. To pomeni, da je sodno varstvo bistveno zoženo zgolj na presojo obstoja utemeljena odpovednega razloga, kar je razumljivo glede na to, da delavec kljub odpovedi pogodbe o zaposlitvi ohranja zaposlitev pri delodajalcu (na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi na drugem ustreznem delovnem mestu). Tako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v sodbi opr. št. VIII Ips 232/2006 z dne 21.11.2006. Vendar pa mora delodajalec tudi v primerih, ko delavcu ponudi novo pogodbo o zaposlitvi dokazati resne in utemeljene razloge za odpoved, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja po določbi 2. odstavka 88. člena ZDR. Kajti le obstoj teh razlogov (ki so opredeljeni v 1. odstavku 88. člena ZDR) je predpogoj za zakonitost redne odpovedi, kar po stališču Vrhovnega sodišča v sodbi opr. št. VIII Ips 316/2005 z dne 31.1.2006 pomeni, da je odpoved nezakonita, če zanjo ni bil podan utemeljen odpovedni razlog. Iz navedene sodbe izhaja, da ureditev v 90. členu ZDR zahteva od delavca, da se v roku 30-ih dni odloči za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi ali za odpoved in v tem roku tudi ustrezno ravna. Sklenitev nove pogodbe sama po sebi pomeni prenehanje prejšnje, saj dve pogodbi med istima strankama ne moreta veljati. To pa pomeni, da odpovedana pogodba ne "oživi" na podlagi ugotovitve sodišča, da ni bilo utemeljenega razloga za njeno odpoved. Delavec pa mora izpodbijati tudi veljavnost nove pogodbe o zaposlitvi. Tožnik v tožbi ni zahteval razveljavitve nove pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da ta velja. Zahteval je le ugotovitev, da ni bilo utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato je takšen izrek pravilen.

Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je odločitev o ugoditvi zahtevku napačna. Tožnik je dne 29.6.2004 podpisal pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pisarniški referent I - tehnični referent z nastopom dela 1.7.2004, R.K. pa je pogodbo za isto delovno mesto podpisal 26.7.2004 z datumom nastopa dela 1.8.2004. Dejstvo, da je tožena stranka z R.K. dne 26.7.2004 sklenila pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu, za katerega je imel tožnik že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, kaže, da delo tožnika po pogodbi o zaposlitvi z dne 29.6.2004 ni postalo nepotrebno, pri čemer je že v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno navedeno, da poslovna odločitev ni podvržena sodni kontroli in delodajalec o organizaciji dela odloča samostojno. Razlog, ki ga navaja tožena stranka v pritožbi, da je preprosto sledila potrebam v delovnem procesu, pa le še dodatno utemeljuje, da ni podan resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku.

Ker niso bili podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke v skladu z določbo 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 549/2006
• VSL sklep I Cp 1306/2005
• VDSS sklep Pdp 887/2008