VDS sklep Pdp 1318/2006

Jedro

Zoper fizično osebo, ki je umrla pred vložitvijo tožbe, in ki zato ne more biti pravdna stranka, tožba sploh ni mogoča in jo je treba zavreči. Pomanjkanja procesne predpostavke glede sposobnosti biti stranka ni mogoče odpraviti niti pri tožbi zoper pokojnega toženca niti pri tožbi, vloženi v imenu pokojnega tožnika.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter tožba zavrže.

Vsaka stranka krije svoje stroške postopka na prvi in drugi stopnji.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da obstoji delovno razmerje za nedoločen čas sklenjeno med tožnikom kot delavcem in tožencem V.B. kot delodajalcem z začetkom delovnega razmerja od dne 13.6.2005 dalje. Ugotovilo je, da je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas z vsebino razvidno iz 2. točke izreka sodbe. Odločilo je, da je toženec dolžan tožniku ponuditi v podpis pogodbo o zaposlitvi, v kateri naj bodo vsebovana najmanj pogodbena določila, kot jih je sodišče navedlo v izreku pod točko 2 te sodbe, vse v roku 8 dni, sicer bo tako pogodbo o zaposlitvi nadomestila ta sodba (1., 2. in 3. točka izreka sodbe). Ugotovilo je tudi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je toženec podal tožniku dne 10.8.2005, nezakonita in ugotovilo, da delovno razmerje tožniku pri toženi stranki zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 10.8.2005 ni prenehalo in da traja neprekinjeno še naprej tudi po 10.8.2005, zaradi česar tožniku neprekinjeno pripadajo vse pravice iz naslova sklenjenega delovnega razmerja pri tožencu tudi po 10.8.2005. Toženec je dolžan tožnika pozvati nazaj na delo ter v njegovo delovno knjižico vpisati neprekinjeno njegovo zaposlitev od 13.6.2005 dalje, mu izplačati vse zaostale in neizplačane plače, regres za letni dopust ter druge denarne obveznosti, ki izhajajo iz naslova sklenjene pogodbe o zaposlitvi od 13.6.2005 vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega zneska plače oziroma druge denarne obveznosti do plačila, od navedenih zneskov pa je dolžna tožena stranka plačati tudi davke in prispevke. Sodišče prve stopnje je tudi odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti stroške postopka v znesku 158.400,00 SIT skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.8.2006 do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje pooblaščenka tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP, to je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (1. odst. 339. člena ZPP, 8., 11. in 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP), nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, podredno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, tožeči stranki pa naloži plačilo vseh pravdnih in pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prve in drugostopenjske sodbe do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo. Tožena stranka prvenstveno v pritožbi vztraja pri ugovoru pasivne legitimacije v tem spornem razmerju. Tožeča stranka je po smrti svojega domnevnega delodajalca V.B., ki je umrl dne 23.8.2005, šele dne 9.9.2005 vložila tožbo zoper pokojnega V.B.. Tožena stranka se kot prvo ne strinja s subjektivno in objektivno spremembo tožbe. Tožena stranka je ugovor subjektivne spremembe tožbe v bistvu dala že v odgovoru na tožbo dne 1.12.2005, ki ga je sodišče napačno zavrnilo. Po mnenju pritožnice bi moralo sodišče tožbo na ugotovitev obstoja pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in tožbe zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavreči, ker je bila tožba na ugotovitev obstoja pogodbe o zaposlitvi in odpoved pogodbe o zaposlitvi vložena po 30 dnevnem prekluzivnem roku in zoper napačno osebo. Tožena stranka z nazivom V.B., Kmetija B., po mnenju pritožbe ne obstoji, ni pravni subjekt in ne more biti pravdna stranka. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odst. 339. člena ZPP. Poleg tega pa po mnenju pritožnice bi sodišče prve stopnje v konkretnem sporu, ko je obravnavalo tožbeni zahtevek po vsebini, moralo upoštevati, da preneha pogodba o zaposlitvi s smrtjo delodajalca, če gre za fizično osebo, kot to določa 2. odst. 78. člena ZDR, saj žena pokojnega kot dedinja z zapustnikovo dejavnostjo nepretrgoma ne nadaljuje.

Pooblaščenec tožeče stranke je vložil odgovor na pritožbo, v katerem prereka vse pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Po mnenju tožeče stranke je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je v tem delovnem sporu podana pasivna legitimacija tožene stranke, saj je na podlagi določb ZPP lahko pravdna stranka vsaka fizična in pravna oseba, ZDR pa kot delodajalca opredeljuje tudi fizično osebo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Sicer pa je tožena stranka prevzela vse davčne obveznosti kmetije. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka navedene v 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava ter pri navedenem preizkusu ugotovilo, da je sodišče prve stopnje vodilo postopek zoper neobstoječo stranko.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje jasno izhaja, da je tožeča stranka vložila tožbo zoper toženo stranko V.B. dne 9.9.2005, torej po njegovi smrti. Predsednica senata je z dopisom dne 15.9.2005 pooblaščenca tožeče stranke sicer obvestila, da tožbe tožencu ni mogla vročiti, ker je umrl. Zato ga je pozvala, da sodišču v roku 8 dni sporoči, ali pri vloženi tožbi vztraja in ali jo umika in če vztraja, da na novo označi toženo stranko.

Tako postopanje sodišča prve stopnje pa je po oceni pritožbenega sodišča nepravilno. Sodišče prve stopnje bi moralo, čim je ugotovilo, da je vložena tožbo zoper neobstoječo osebo, tožbo zavreči, saj je toženec kot fizična oseba umrl že dne 23.8.2005. V konkretnem primeru je bil delodajalec fizična oseba. Pravdna oseba je tako v skladu s 77. členom ZPP lahko fizična ali pravna oseba. Pravna sposobnost fizične osebe pa preneha s smrtjo. Od tedaj fizične osebe kot subjekta procesnih pravic ni več. Zoper neobstoječo osebo pa ni mogoče voditi pravde. Zato zoper tistega, ki je umrl pred vložitvijo tožbe tožba sploh ni mogoča in jo je treba zavreči (82. člen in 5. odst. 83. člena ZPP). V slovenskem procesnem pravu je uveljavljeno in na načelni ravni sprejeto nesporno stališče, da je sodba, izdana proti osebi, ki ne obstaja, absolutno nična in da takšna sodba ne more postati materialnopravno pravnomočna, tudi če je nihče nikoli ne izpodbija. Pravilo o tem, da je sodba izdana proti neobstoječi stranki neobstoječa velja v primeru, da je izdana glede osebe, ki že v trenutku vložitve tožbe ni več obstajala. Ker je nesporno stališče sodne prakse, da zoper tistega, ki je umrl pred vložitvijo tožbe, tožba sploh ni mogoča in da jo je treba zavreči, je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje napačno postopalo, ko je vodilo spor, ki je bil sprožen zoper neobstoječo stranko in nadaljevalo zoper njene pravne naslednike. To bi lahko storilo le v primeru, če bi V.B., kot domnevni tožnikov delodajalec, umrl med trajanjem delovnega spora. Ne more pa se nadaljevati postopek, če je bil začet zoper neobstoječo stranko (sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 34/97 z dne 28.5.1997).

Seveda pa je treba razlikovati med neobstoječo in napačno označeno stranko. V primeru, ko se toži osebo, ki v trenutku vložitve tožbe ni več živa, ne gre za napačno označeno stranko, ampak za tožbo naperjeno zoper neobstoječo stranko. Zato v takem primeru tudi ni mogoče uporabiti instituta napačne označbe stranke. Napačno označene stranke se pri fizičnih osebah zlasti pojavi pri zapisu imena. V delovnih sporih je sicer predvidena možnost v 37. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Ur. l. RS, št. 2/2004). Vendar pa je ta institut možno uporabiti le, ko gre za napačno označeno stranko v tožbi, ne pa takrat, ko gre za tožbo zoper neobstoječo stranko, kar je podano v konkretnem primeru. Ker je bila v danem primeru tožba uperjena zoper fizično osebo, ki je v trenutku vložitve tožbe že umrla, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bila tožba naperjena zoper neobstoječo stranko zato je na podlagi 3. odst. 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo ter odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka na prvi in drugi stopnji.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi 1. odst. 154. in 155. člen ZPP v povezavi s 165. členom ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSM sklep II Cp 2808/2005
• VDS sklep Pdp 540/99
• VSL sodba in sklep I Cp 1689/2000