VDS sodba Pdp 677/2006

Jedro

Ker je tožena stranka utemeljeno predvidevala zmanjšanje obsega vpisa dijakov v šolo in ker je bil to razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je bila ta pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v skladu z zakonom (109/7 ZOFVI-UPB3).

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, v katerem je predlagala razveljavitev ugotovitvenega sklepa tožene stranke z dne 9.8.2005 o prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas tožnici N.M., ugotovitev, da ji je delovno razmerje 31.8.2005 prenehalo nezakonito, da ji je delovno razmerje prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas in da se ji od 1.9.2005 dalje priznajo vse pravice iz dela in po delu. Posledično je zavrnilo tudi tožničin reintegracijski in reparacijski zahtevek, razen tega pa je sklenilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma podredno, da jo spremeni tako, da njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži povrnitev tožničinih dosedanjih stroškov postopka in pritožbenih stroškov, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ko je dovolilo, da je tožena stranka tekom postopka spreminjala lastne navedbe o številu oddelkov, tako da je dejansko število oddelkov v letu 2005/2006 ostalo neznano. Sodišče prve stopnje je v nasprotju z dokazi zaključilo, da se je število oddelkov pri toženi stranki zmanjšalo. Dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno, saj sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kako je zmanjšano število učencev vplivalo na obseg dela učiteljev. Dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi zato, ker tožena stranka letnega načrta za šolsko leto 2005/2006 ni predložila, pogoj za uporabo 109. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja pa ni bil izpolnjen. To izhaja tudi iz tega, da je tožena stranka v novem šolskem letu razpisala kar štiri delovna mesta, enaka delovnemu mestu, ki ga je opravljala tožnica. Neutemeljen je zaključek sodišča prve stopnje, da je prišlo pri toženi stranki do razpisa prostih delovnih mest za nedoločen čas v letu 2005 za tista delovna mesta, ki so bila zasedena za določen čas, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da so pri toženi stranki delavko K.G.M. zaposlili za nedoločen čas, čeprav prej ni bila zaposlena pri toženi stranki.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004) pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12., in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo tudi materialnopravno pravilno odločitev.

V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo ugotovljeno, da sta tožnica in tožena stranka dne 1.9.2004 sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto učitelja ekonomskih predmetov in sicer za obdobje od 1.9.2004 do 31.8.2005 (A1). Iz 2. člena citirane pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je bil razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas v tem, ker se je predvidevalo, da se bo dosedanje število oddelkov zmanjševalo tudi v prihodnjih šolskih letih.

52. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) je določal, v katerih primerih lahko delodajalec z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Če je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (54. člen ZDR). Poleg razlogov iz 52. člena ZDR je Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja; uradno prečiščeno besedilo (ZOFVI-UPB3; Ur. l. RS, št. 115/2003) v 7. odstavku 109. člena določil, da se lahko pogodba o zaposlitvi za določen čas poleg primerov, opredeljenih v Zakonu o delovnih razmerjih, sklene tudi v primeru, če gre za predvideno zmanjšanje obsega vpisa učencev oziroma dijakov v šolo ali zavod ali za spremembo javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja oziroma predmetnikov. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje v postopku ugotavljalo, če so za pogodbo o zaposlitvi za določen čas, sklenjeno med tožnico in toženo stranko dne 1.9.2004 (A1), obstajali pogoji bodisi iz 1. odstavka 52. člena ZDR, bodisi iz 7. odstavka 109. člena ZOFVI-UPB3. Po izvedenem dokaznem postopku je zaključilo, s takšnim zaključkom pa soglaša tudi pritožbeno sodišče, da je število dijakov v obdobju šolskih let 2003/2004, 2004/2005 in 2005/2006 vseskozi upadalo (B13, tudi B11 in B12, izpovedba zakonite zastopnice tožene stranke), zaradi česar se je predvidevalo tudi zmanjšanje števila oddelkov pri toženi stranki. Tako je tudi iz sistemizacije delovnih mest za šolsko leto 2004/2005 ter za šolsko leto 2005/2006 (B11, B12), h kateri je dalo soglasje tudi Ministrstvo za šolstvo in šport RS, razvidno zmanjševanje števila oddelkov. Tako je bilo v sistemizaciji delovnih mest za šolsko leto 2004/2005 opredeljeno 40 oddelkov ter 3 skupine, v šolskem letu 2005/2006 pa 38 oddelkov in 5 skupin. Z ozirom na normative za oblikovanje oddelkov in skupin v programih srednjega strokovnega izobraževanja, ki so bili opredeljeni v Pravilniku o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe (Ur. l. RS, št. 76/2003), je potrebno ugotoviti, da se je pri toženi stranki dejansko predvidevalo zmanjšanje obsega vpisa dijakov v šolo. 27. člen citiranega pravilnika je kot normativ za oblikovanje oddelka 1. letnika o programih srednjega strokovnega izobraževanja določal najmanj 28 vpisanih novincev in največ 32 dijakov, normativ za oblikovanje oddelkov višjih letnikov pa je bil praviloma 32 dijakov. V primeru, če bi bilo za oblikovanje oddelka v programih srednjega strokovnega izobraževanja 16 in manj dijakov, se to šteje kot skupina in ne kot oddelek. Z ozirom na navedeno in glede na izpovedbo zakonite zastopnice tožene stranke je bil način oblikovanja oddelkov odvisen od števila vpisanih dijakov, število vpisanih dijakov pa je v spornem obdobju upadalo, kar je bilo sicer prikazano v sistemizaciji delovnih mest, ki je priloga soglasja k sistemizaciji (B11, B12). Navedeno jasno izhaja iz izpovedbe zakonite zastopnice tožene stranke. Kot je bilo že ugotovljeno, je bilo v šolskem letu 2004/2005 opredeljeno 40 oddelkov (in 3 skupine), v šolskem letu 2005/2006 pa 38 oddelkov (in 5 skupin). V zvezi s tem je zakonita zastopnica tožene stranke pojasnila tudi, da je v letnem delovnem načrtu za šolsko leto 2004/2005 zares predvidela 43 oddelkov, pri čemer pa je povedala, da ni šlo za oddelke v takšnem številu, ampak, da je šlo za oddelke in skupine, kar je razvidno tudi iz že omenjene sistemizacije delovnih mest za šolsko leto 2004/2005. Ker je tožena stranka na podlagi navedenega utemeljeno predvidevala zmanjšanje obsega vpisa dijakov v šolo in ker je bil to razlog za sklenitev sporne pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pri čemer je potrebno za presojo zakonitosti sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas presojati obstoj tega razloga v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se pritožbeno sodišče pridružuje ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da je bila ta pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v skladu z zakonom. Glede na to je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, s katerim je uveljavljala transformacijo te pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo za nedoločen čas, posledično pa tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek.

Neutemeljena je pritožbena navedba tožnice o zatrjevani bistveni kršitvi določb postopka, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo s tem, ker je dovolilo, da je tožena stranka tekom postopka spreminjala navedbe o dejanskem številu oddelkov v letu 2005 in letu 2006. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je tožena stranka na prvem naroku za glavno obravnavo pojasnila, da je prišlo pri 3. točki odgovora na tožbo očitno do napake, saj se število oddelkov v šolskem letu 2005/2006 v primerjavi s šolskim letom 2004/2005 ni povečalo. Neutemeljen je pritožbeni očitek tožnice, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ker naj bi toženi stranki dovolilo spreminjati njene navedbe. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka so opredeljene v 339. členu ZPP. ZPP deli bistvene kršitve določb postopka na relativne (1. odstavek 339. člena ZPP) oziroma na absolutne (2. odstavek 339. člena ZPP), ki jih v štirinajstih točkah 2. odstavka 339. člena ZPP tudi podrobno opredeljuje. 1. odstavek 7. člena ZPP določa, da morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Na podlagi 8. člena ZPP odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, katera dejstva se štejejo za dokazana. Navajanje števila oddelkov pri toženi stranki je navajanje dejstev. ZPP strankam med postopkom ne prepoveduje spreminjanje navedb in sodišču ne daje pravne podlage, da bi odločalo o tem, ali dovoljuje posamezne spremembe navedb pravdnih strank. O tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče na podlagi proste presoje dokazov (8. člen ZPP), s tem da so stranke v upoštevanju določbe 286. člena ZPP v določenih primerih z navajanjem dejstev prekludirane. Ker je tožena stranka na prvem naroku za glavno obravnavo pojasnila, da je do navedbe o številu oddelkov iz odgovora na tožbo prišlo očitno zaradi pomote, glede navedenega z ozirom na določbo 1. odstavka 286. člena ZPP ni bila prekludirana. To pomeni, da je sodišče prve stopnje lahko upoštevalo tudi to navedbo in ni storilo smiselno zatrjevane bistvene kršitve določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba tožnice, da je sodišče v nasprotju z dokazi zaključilo, da se je število oddelkov pri toženi stranki zmanjšalo. Kot je bilo že ugotovljeno, je tožena stranka v postopku izkazala, da je v obdobju šolskih let 2004/2005 in 2005/2006 dejansko prišlo do zmanjšanja obsega vpisa dijakov v šolo, zaradi česar se je predvidevalo tudi manjše število oddelkov v navedenih šolskih letih (B11, B12, B13). Nebistvena za odločitev o utemeljenosti pritožbe je pritožbena navedba tožnice, da je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kako je zmanjšano število učencev vplivalo na obseg dela učiteljev pri toženi stranki. Odločilno za zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjene na podlagi 7. odstavka 109. člena ZOFVI-UPB3 v zvezi z določbo 1. odstavka 52. člena ZDR, je namreč dejstvo, da je tožena stranka predvidevala zmanjšanje obsega vpisa dijakov v šolo. Ker je iz celotnega dokaznega postopka razvidno, da je v obdobju šolskih let 2003/2004, 2004/2005 in 2005/2006 pri toženi stranki prihajalo do zmanjšanja obsega vpisa dijakov, je neutemeljen pritožbeni očitek tožnice o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, ker sodišče prve stopnje ni pribavilo letnega delovnega načrta za šolsko leto 2005/2006. Ob upoštevanju navedenega je protispisna tudi pritožbena trditev tožnice, da ni bilo dokazov za uporabo določbe 109. člena ZOFVI-UPB3. Ker je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost izpodbijane pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 1.9.2004 (A1) ob upoštevanju dejstev, ki so obstajala v času sklenitve te pogodbe, je neutemeljeno pritožbeno zatrjevanje tožnice, da je ta pogodba nezakonito sklenjena zato, ker je tožena stranka sklenila delovno razmerje za nedoločen čas z delavko K.G.M., oziroma ker je v letu 2005 za šolsko leto 2005/2006 podala objavo o prostih delovnih mestih za nedoločen čas oziroma za določen čas (A2).

Ker niso bili podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožnice zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 153/2006
• VDS sodba Pdp 648/2006
• VDS sklep Pdp 403/2008