VDS sodba Pdp 1226/2005

Jedro

Delodajalec lahko na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu delavca izredno odpove pogodbo o zaposlitvi ob poteku poskusnega dela (125/4 ZDR). Tožena stranka, ki je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi 7 dni pred potekom poskusnega dela, je ravnala zakonito. Pri presoji časa trajanja poskusnega dela je potrebno izhajati iz njegovega namena, ki je v tem, da se preizkusijo znanja in sposobnosti, potrebna za opravljanje dela. Dodaten teden dela ne bi predstavljal podlage za drugačen zaključek o opravljenem delu, saj so bile v oceni komisije za spremljanje poskusnega dela ugotovljene številne pomanjkljivosti in nepravilnosti v zvezi z opravljenimi nalogami.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo dne 29.11.2004 ampak dne 30.11.2004, zaradi česar ji je dolžna tožena stranka vpisati delovno dobo za čas od 29.11.2004 do 30.11.2004 v delovno knjižico in ji za ta čas priznati vse pravice iz delovnega razmerja. V preostanku je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

Zoper zavrnilni del navedene sodbe in zoper odločitev o stroških postopka se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožnica, pritožbenemu sodišču pa je predlagala, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje. V pritožbi je navedla, da tožena stranka ne bi smela odpovedati pogodbe o zaposlitvi v času trajanja poskusnega dela, saj ji je s tem onemogočila, da pokaže svoje delovne sposobnosti. Sicer pa je po njenem mnenju napačna tudi odločitev, da ji je delovno razmerje prenehalo dne 30.11.2004, saj je potrebno šteti, da delovno razmerje v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi preneha z njeno vročitvijo. Nadalje je tožnica ugovarjala razlogu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj delo pri toženi stranki ni bilo projektno organizirano. Pri tem je neutemeljeno sklicevanje na objavljen razpis, saj delovnega mesta koordinator projektov ni mogoče vezati na en razpis, sicer pa prijava tožene stranke niti ni bila izbrana. Ker je bila tožnica zaposlena tudi po prejemu negativnega odgovora, je že tedaj nastopila transformacija v delovno razmerje za nedoločen čas, saj po tem zanjo pri toženi stranki ni bilo več dela. Njena pogodba o zaposlitvi tudi ni vsebovala opisa dela, ki ga je bila dolžna opravljati, tako da ni natančno vedela, kakšne so njene zadolžitve, niti ni jasno, kaj je bilo ocenjevano. Sicer pa eden izmed članov komisije, njenega dela sploh ni spremljal, tako da je ocena nezakonita tudi iz tega razloga. Ob koncu je tožnica še navedla, da v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni razlogov o tem, zakaj je bilo njeno delo negativno ocenjeno, s čimer je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je skladno z določilom 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - uradno prečiščeno besedilo; Ur. l. RS, št. 36/04) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter da je izpodbijani del sodbe materialnopravno pravilen in zakonit.

Po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka dne 23.11.2004 podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (priloga A7) po 4. alineji 1. odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR; Ur. l. RS, št. 42/02), ker tožnica ni uspešno opravila poskusnega dela. Po 125. členu ZDR se je namreč mogoče v pogodbi o zaposlitvi dogovoriti za poskusno delo, v 4. odstavku istega člena ZDR pa je izrecno določeno, da lahko na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu delodajalec delavcu ob poteku poskusnega dela izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Pred tem pa je dolžan skladno z določilom 2. odstavka 83. člena ZDR delavcu omogočiti zagovor, pri čemer mora postopati skladno s 1. in 2. odstavkom 177. člena ZDR.

V konkretnem primeru je bilo v pogodbi o zaposlitvi z dne 1.9.2004 (priloga A2) dogovorjeno trimesečno poskusno delo, torej do 30.11.2004. Tožena stranka je ob nastopu dela imenovala komisijo za spremljanje poskusnega dela (priloga B2), ki je svojo oceno izdelala dne 12.11.2004. Ocena je bila tožnici vročena skupaj z vabilom na zagovor (priloga B5), na katerem je ta predložila svoj pismeni zagovor in v katerem je brez dodatnih pojasnil zanikala posamezne ugotovitve komisije. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da v izpodbijani sodbi niso navedeni razlogi o tem, zakaj je tožena stranka upravičeno sprejela negativno oceno o tožničinem delu. Sodišče prve stopnje je namreč izčrpno pojasnilo, da je v tem delu sledilo izpovedbi priče M.M.C., ki je skladno s predloženimi listinami, ne pa izpovedbi tožnice, kajti ta za svoje ugovore sprejeti oceni ni navedla okoliščin, ki bi jih utemeljevale. Enako izhaja iz njenega pisnega zagovora z dne 18.11.2004 (priloga B7), v katerem je le označila vsebino ocene za neresnično. V tej oceni z dne 12.11.2004 (priloga B4) pa je nasprotno, delo tožnice izčrpno opisano, prav tako način ocenjevanja, navedene so številne opažene nepravilnosti in pomanjkljivosti, pa tudi razlogi, zakaj poskusno delo ni bilo uspešno (nesamostojnost, nestrokovnost, neiniciativno, nekvalitetno in premalo angažirano delo). Na podlagi teh ugotovitev pritožbeno sodišče sledi zaključku v izpodbijani sodbi, po katerem je ocena poskusnega dela tožnice ustrezna.

Neutemeljene so nadaljnje pritožbene navedbe, da pred iztekom časa poskusnega dela izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni dopustna. ZDR v 4. odstavku 125. člena, v katerem ureja možnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela, govori o tem, da delodajalec tako ravna ob poteku poskusnega dela. Kaj pomeni izraz "ob poteku poskusnega dela", je torej stvar sodne interpretacije, pri čemer pritožbeno sodišče šteje, da je ravnanje tožene stranke v konkretnem primeru, ko je tožnici izredno odpovedala pogodbe o zaposlitvi 7 dni pred potekom poskusnega dela, skladno s citiranim zakonskim določilom. Takšna interpretacija sledi sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 25/2004 z dne 14.9.2004 v povezavi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišče Pdp 742/2002 z dne 16.10.2003, ki se sicer nanašata na prej veljavni Zakon o delovnih razmerjih (ZDR/90; Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93). Po tedaj veljavni ureditvi je glede na določbo 4. odstavka 16. člena ZDR/90 delavec kadarkoli med poskusnim delom izjavil, da ne želi več delati (in mu je delovno razmerje prenehalo), po 3. odstavku 125. člena sedaj veljavnega ZDR pa mora pri tem še upoštevati sedemdnevni odpovedni rok. Tako je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da ni nobenega stvarnega razloga, zakaj tudi delodajalec ne bi imel enake možnosti, pri čemer pa bi moral izpolniti enake pogoje kot v primeru, če poskusno delo traja polni dogovorjeni čas; predvsem mora sprejeti oceno poskusnega dela, ter dodatno, navesti mora utemeljene razloge, zakaj in kako je v krajšem času od predvidenega ugotovil, da delavec ne dosega pričakovanih rezultatov. Povedano na kratko: tudi delodajalcu, ne le delavcu, je omogočeno, da predčasno (izredno) odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Takšen zaključek tudi ni v neskladju s 5. odstavkom 125. členom ZDR, kot zmotno izpostavlja pritožba. Po citiranem členu delodajalec med poskusnim delom delavcu sicer res ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, vendar prepoved ne velja za primer, ko so podani razlogi za izredno odpoved, za kar gre v konkretnem primeru.

Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je potrebno tudi pri presoji časa trajanja poskusnega dela izhajati iz njegovega namena, ki je v tem, da se v določenem časovnem obdobju preizkusijo znanja in sposobnosti, ki so potrebna za opravljanje dela. Le pavšalno zatrjevanje tožnice, da ji je tožena stranka s tem, ko je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (teden dni) pred potekom poskusnega dela, onemogočila prikaz delovnih sposobnosti, pri tem ne more biti upošteven. Po stališču pritožbenega sodišč namreč dodaten teden dela ne bi predstavljal podlage za drugačen zaključek o opravljenem delu, saj so bile v oceni komisije za spremljanje poskusnega dela na podlagi opravljenih nalog ugotovljene številne pomanjkljivosti in nepravilnosti.

Do navedb v pritožbi, po katerih tožnica ni bila seznanjena z vsebino svojega dela, se je opredelilo že sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče tem ugotovitvam sledi; iz izvedenega dokaznega postopka je namreč razvidno, da ji je tožena stranka potrebno dokumentacijo izročila celo že v mesecu avgustu 2004, torej pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. V sami pogodbi sicer res niso navedeni podatki o vrsti dela s kratkim opisom nalog, kot to zahteva ZDR v 3. alineji 29. člena, vendar pa se v točki II. pogodba o zaposlitvi sklicuje na akt o sistemizaciji delovnih mest pri toženi stranki, ki predstavlja njeno prilogo in v katerem je vsebovan opis delovnega mesta koordinatorja projektov (priloga A8). Tako je slediti zaključku sodišča prve stopnje, da je bila tožnica v pretežni meri seznanjena z dolžnostmi na svojem delovnem mestu ter, da je ocenila, da je delo sposobna opravljati, saj sicer ne bi sklenila pogodbe o zaposlitvi.

Ob tem tudi ni bistveno, kot zmotno navaja tožnica, da pri delu ni sodelovala z enim izmed članov komisije, ki je njeno delo ocenjeval. O tem, kaj in kako je delala, je namreč lahko izvedel tudi posredno, prek drugih zaposlenih, poleg tega pa je imel tudi možnosti vpogleda v pripravljene dokumente.

Prav tako nebistvene so nadalje še navedbe tožnice, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, saj delo pri toženi stranki ni bilo projektno organizirano. Delovno razmerje ji je namreč prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pa iz razloga, ker bi potekel čas, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena. Iz tega razloga vprašanje, ali je bila ta pogodba o zaposlitvi zakonito ali nezakonito sklenjena, ni pravno relevantno.

Ob koncu pritožbeno sodišče dodaja, da tožnica pravilno opozarja na dejstvo, da začne izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi učinkovati z vročitvijo, vendar je v konkretnem primeru njej v korist odločitev sodišča prve stopnje, ki je kot zadnji dan delovnega razmerja določilo dan poteka poskusnega dela. V tem delu tožnica zato nima pravnega interesa za pritožbo, sicer pa pritožbeno sodišče izpodbijane sodbe niti ne more ustrezno spremeniti, saj bi bila sprememba v škodo pritožnici v nasprotju z določbo 359. člena ZPP.

Ker tako niso bili podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno skladno z določilom 353. člena ZPP pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 125/2007
• VDS sodba Pdp 1128/2007
• VDS sodba Pdp 305/2006