<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sodba Pdp 1317/2006

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2007:VDS.PDP.1317.2006
Evidenčna številka:VDS03939
Datum odločbe:06.04.2007
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:starejši delavec - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kolektivni odpust

Jedro

Določba 114. člena ZDR, ki določa posebno pravno varstvo starejšega delavca pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, se nanaša tudi na odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ter na odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi št. 72656/2006-04 z dne 2.3.2006, ki jo je dne 4.3.2006 tožena stranka vročila tožeči stranki (tč. I/1 izreka). Ugotovilo je, da je tožeča stranka zaposlena na delovnem mestu "vodja proizvodnje v tehničnem sektorju - Proizvodnja PE B." pri toženi stranki (tč. I/2 izreka). Tožena stranka je dolžna pozvati tožečo stranko nazaj na delo in jo od dne odjave iz obveznega pokojninskega, zdravstvenega in socialnega zavarovanja prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in socialno zavarovanje, to je od vključno 3.8.2006 dalje, vzpostaviti delovno razmerje, obračunati in izplačati nadomestila plače in vse ostale prejemke iz naslova delovnega razmerja, od njih odvesti pripadajoče prispevke in akontacijo dohodnine, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska do plačila, ji v delovno knjižico vpisati delovno dobo in priznati vse ostale pravice iz delovnega razmerja, vse v roku 8 dni, pod izvršbo (tč. I/3 izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 183.922,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.9.2006 do plačila, v roku 8 dni, pod izvršbo (tč. I/4 izreka) in da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka (tč. II. Izreka).

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne ter tožeči stranki naloži v plačilo stroške postopka, podrejeno pa, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je v fazi poenotenja vseh, tudi kadrovskih sistemov, ponudila tožniku drugo ustrezno zaposlitev, saj se je odločila, da se PE B., kjer je bil zaposlen, ukine. Delovnega mesta "vodja proizvodnje v tehničnem sektorju", katerega dela in naloge je tožnik opravljal, ni več, zaradi sprejema novega akta o sistemizaciji, tako da je sodba v tem delu celo neizvršljiva, saj vrnitev na sedaj že neobstoječe delovno mesto sploh ni mogoča. Izrecno ugovarja stališču, da tožnik zaradi starosti sodi v varovano kategorijo delavcev. Ne drži, da bi se učinek varovanih kategorij delavcev iz 4B poglavja ZDR razširjal tudi na postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, saj 1. odst. 90. člena ZDR napotuje na uporabo določb ZDR, ki se nanaša na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, torej na poglavje 4B, nikakor pa ne na uporabo določb poglavja 4D. Nerealno in nemogoče bi namreč bilo, da bi tožena stranka vse varovane kategorije delavcev še naprej zaposlovala na delovnih mestih, ki jih dejansko nima več, saj ni potrebe po delu pod pogoji iz sklenjenih pogodb o zaposlitvi. Ker torej pogodbe o zaposlitvi tožena stranka po stališču sodišča ne bi smela odpovedati, bi tožnika pod nespremenjenimi pogoji morala zaposlovati do njegove upokojitve, oziroma do dneva, ko bi izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Takšno stališče pa je zmotno in življenjsko nerealno. Bistvenega pomena je, da mu je bila ponujena ustrezna zaposlitev, ki jo je celo sam štel za ustrezno, da je podpis nove pogodbe zavrnil brez utemeljenega razloga, da mu v posledici zavrnitve ni bila priznana pravica do denarnega nadomestila in da sodišče prve stopnje, četudi se sklicuje na podobne primere, ni upoštevalo nobene izmed prej navedenih okoliščin. Priglaša stroške pritožbe.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe iz pritožbe ter predlaga zavrnitev pritožbe ter potrditev izpodbijane sodbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (preč. besedilo, Uradni list RS št. 36/2004, v nadaljevanju: ZPP) pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pri tem ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno je tudi uporabilo materialno pravo. Zato pritožbeno sodišče sprejema dejanske in pravne razloge iz izpodbijane sodbe, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa dodaja naslednje:

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju ZDR) v prvem odstavku 114. členu določa, da delodajalec ne sme starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, razen če mu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino. Po določbi 201. člena ZDR uživajo posebno varstvo delavci, starejši od 55 let - starejši delavci. Ker je 114. člen ZDR umeščen v razdelek II.12.4.D zakona, ki se nanaša na posebno pravno varstvo pred odpovedjo, je zmotno stališče pritožbe, da ne velja za primere iz 90. člen ZDR, ko gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, oziroma za odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov (čl. 96 - 102 ZDR). Dejstvo, da ZDR v prvem odstavku 90. člena napotuje na uporabo določb tega zakona, ki se nanašajo na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kadar delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s tretjim odstavkom 88. člena tega zakona, torej na razdelek II.12.4.B, ne izključuje uporabe določb o posebnem varstvu pred odpovedjo, ki samostojno, v okviru določb o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ureja posebno varstvo pred odpovedjo.

Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo pravno odločilno dejstvo, da je bil tožnik ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi star 56 let in je spadal v kategorijo varovanih starejših delavcev, ker ni izpolnjeval minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine v smislu 114. člena ZDR, niti pogojev za zagotovitev pravice do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino, je sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, ko je redno odpoved pogodbe iz poslovnega razloga s ponudbo nove razveljavilo, saj je bila odpoved nezakonita. Posledično, ker še vedno velja nezakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi, je bilo utemeljeno ugodeno reintegracijskemu in reparacijskemu tožbenemu zahtevku. Na pravilnost takšne odločitve ne more vplivati dejstvo, da tožnik ni sprejel ponujene pogodbe o zaposlitvi oziroma je njen podpis zavrnil brez utemeljenega razloga. Prav tako ne pogojuje drugačne odločitve pritožbeno zatrjevanje, da bi bilo nerealno in nemogoče zaposlovati varovane kategorije delavcev še naprej, na delovnih mestih, ki jih tožena stranka zaradi spremembe sistemizacije nima več. Za pritožbeno rešitev zadeve je bistveno pravilno ugotovljeno dejstvo, da tožniku brez njegovega soglasja, oziroma brez izpolnjevanja pogojev iz 114. člena ZDR, delovno razmerje ni moglo zakonito prenehati. Na podlagi vsega navedenega je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje, v skladu z 353. členom ZPP.

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, po 2. odst. 165. člena, v zvezi s 154. členom ZPP.

Odgovor tožeče stranke ni v ničemer prispeval k večji razjasnitvi stvari, zato sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, skladno s 155. členom ZPP.

 


Zveza:

ZDR člen 88, 88/3, 90, 96, 114, 88, 88/3, 90, 96, 114.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.09.2014

Opombe:

P2RvYy0zODg1Mg==