<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sodba Pdp 766/2006

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2007:VDS.PDP.766.2006
Evidenčna številka:VDS03934
Datum odločbe:13.04.2007
Področje:delovno pravo
Institut:redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - veljavnost kolektivne pogodbe - kolektivni odpust - starejši delavec

Jedro

Novi ZDR ni razveljavil obstoječe avtonomne ureditve v kolektivnih pogodbah. Zato je pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi glede vprašanja varstva starejših delavcev pred odpovedjo potrebno upoštevati določbe kolektivnih pogodb (v obravnavani zadevi SKPgd in KPKŽI), če so za starejše delavce ugodnejše od ureditve v novem ZDR.

Komisija za razlago KP prekorači svoja pooblastila, če odloči, katere določbe KP se še uporabljajo, oz. katera prenehajo veljati. Zato sodišče razlage komisije, ki vsebinsko pomeni spremembo KP, ne more upoštevati pri odločanju, saj lahko o spremembi KP odločajo le stranke oz. udeleženci, ki so jo sklenili.

Če delovno sodišče v kolektivnem delovnem sporu razveljavi posamezno določbo KP, mora biti odločba o tem objavljena na način, kot to velja za (podzakonske) predpise (154. čl. Ustave RS).

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

"Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je dne 8.8.2005 izdala tožena stranka in dne 19.8.2005 vročila tožeči stranki, se razveljavi.

Ugotovi se, da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še vedno traja.

Tožena stranka je dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo in ji za čas, ko ni delala, priznati in izplačati vse pravice iz dela, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v 8 dneh pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 413,11 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od nastanka zamude dalje do plačila, pod izvršbo."

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ugotovitev trajanja delovnega razmerja, reintegracijski in reparacijski zahtevek ter povrnitev stroškov postopka.

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da bi morala prejeti obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi po tretjem odstavku 83. člena ZDR. Ta dolžnost velja za delodajalca tudi v primeru kolektivnega odpuščanja. Nadalje meni, da tožena stranka ni uspela utemeljiti poslovnih razlogov kot resnih, oziroma jih sploh ni bilo. Gre za uspešno družbo, zato nov akt o sistemizaciji delovnih mest ne more biti edini razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Akt o sistemizaciji delovnih mest ni bil sprejet po predpisanem postopku, saj je bil sindikatu posredovan v presojo le del akta, o vsebinskih vprašanjih pa se ni mogel izjaviti. Podane so tudi kršitve 91. do 94. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravno neveljavna.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (urad. preč. besedilo, Uradni list RS št. 36/2004, v nadaljevanju: ZPP) pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pri tem ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, zmotno pa je uporabilo materialno pravo.

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju ZDR) v prvem odstavku 114. členu določa, da delodajalec ne sme starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, razen če mu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino. Po določbi 201. člena ZDR uživajo posebno varstvo delavci, starejši od 55 let - starejši delavci. Tožnica sicer ni starejša od 55 let, zato po določbah ZDR ni imela statusa varovane starejše delavke. Vendar je potrebno v obravnavani zadevi upoštevati tudi avtonomno ureditev, kot jo je določala Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97, v nadaljevanju SKPgd), Kolektivna pogodba za kmetijsko in živilsko industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 58/2001, v nadaljevanju KPKŽI) ter Podjetniška kolektivna pogodba tožene stranke. V času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je odpovedne razloge, pravice in obveznosti delodajalca ter postopek odpovedi urejal ZDR, določbe s tem v zvezi pa sta vsebovali tudi SKPgd in KPKŽI. V veljavi so ostale tudi določbe 86. in 87. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90, v nadaljevanju ZTPDR) in 112. do 119. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št, 14/90, 5/91 in 71/93, v nadaljevanju ZDR/90), ki predstavljajo pravno podlago za kolektivno dogovarjanje. Vprašanje zakonitosti določb kolektivnih pogodb je povezano z določbo 12. člena ZDR/90, po kateri se s kolektivno pogodbo v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in drugimi predpisi podrobneje urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev in delodajalcev. S tem je realizirano ustavno načelo o usklajenosti pravnih aktov iz tretjega odstavka 153. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I in nadalj, v nadaljevanju Ustava RS), po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo in zakoni. Avtonomija pogodbenih strank je omejena z določbo tretjega odstavka 86. člena ZTPDR, da kolektivna pogodba ne more vsebovati določb, s katerimi se dajejo delavcem manjše pravice ali določajo manj ugodni delovni pogoji, od pravic in pogojev, ki jih določa zakon; če jih vsebuje, se uporabljajo namesto njih ustrezne določbe zakona. Podobno tudi drugi odstavek 7. člena ZDR določa, da se s kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon, izjemo pa v nekaterih primerih predvideva tretji odstavek istega člena.

Avtonomne ureditve pravic in obveznosti delavcev s kolektivnimi pogodbami torej ni mogoče upoštevati, če pomeni ureditev v nasprotju z ustavo in zakonom ali če delavcem daje manj pravic kot zakon. Ob spremembi ali sprejetju novega zakona, v tem primeru ZDR, ki je začel veljati s 1.1.2003, se upoštevajoč to izhodišče pojavlja vprašanje uporabe takrat veljavnih kolektivnih pogodb glede na novo zakonsko ureditev. Zlasti gre za primerljivost starih in novih pravnih institutov in možnost uporabe starih institutov kolektivnih pogodb ob novi zakonski ureditvi. Glede na drugačen koncept delovnega razmerja ZDR/90 ni urejal odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, vendar je v 29. členu opredelil operativne razloge za prenehanje delovnega razmerja skoraj enako kot ZDR v prvi alinei prvega odstavka 88. člena. Razlog za prenehanje oziroma odpoved pogodbe je podoben in primerljiv. Institut odpovedi je torej primerljiv s prejšnjim prenehanjem delovnega razmerja pri odpovedi večjemu številu delavcev, ne pa pri individualni odpovedi. Novi ZDR torej ni razveljavil obstoječe avtonomne ureditve v kolektivnih pogodbah (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 429/2006 z dne 27.2.2007). ZDR kljub drugačnemu izhodišču tudi ne preprečuje možnosti novega kolektivnega dogovarjanja glede opredelitve starejših delavcev. Zato je pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi načeloma vendarle potrebno izhajati tudi iz drugega odstavka 18. člena KPKŽI, ki določa, da poleg primerov, ki jih določa zakon, ne more prenehati delovno razmerje brez soglasja delavcu, starejšemu od 55 let, oziroma delavki, starejši od 50 let in ima najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu, oziroma 25 let skupne delovne dobe. Skoraj identična je določba drugega odstavka 17. člena SKPgd. V zvezi s tem je potrebno opozoriti, da se po Razlagi komisije za razlago KPKŽI (Uradni list RS, št. 118/2003) določba drugega odstavka 18. člena KPKŽI ne uporablja več. Vendar pa je po stališču pritožbenega sodišča komisija s tako razlago presegla svoje pristojnosti. Beseda "razlaga" pomeni, da gre za ugotavljanje vsebine, smisla oziroma pomena nejasne pravne norme. Določitev (ne)veljavnosti posameznih določb KP ne predstavlja razlage KP, ampak njeno spremembo. O spremembi pravne norme oziroma o uskladitvi njenih določb z zakonom pa lahko odloča le tisti, ki je normo sprejel, torej stranke KP. Ker je torej komisija za razlago KP določila, da se drugi odstavek 18. člena ne uporablja več, je presegla svoja pooblastila, zato te razlage ni mogoče upoštevati kot obvezne podlage za odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Podobno določilo ima glede "neveljavnosti" drugega odstavka 17. člena SKPgd tudi razlaga o uporabi SKPgd (Uradni list RS, št. 113/2002), ki je iz istih razlogov prav tako ni mogoče upoštevati pri odločanju. Pri uporabi drugega odstavka 17. člena SKPgd pritožbeno sodišče opozarja na stališče, ki ga je zavzelo Vrhovno sodišče RS v sklepu opr. št. VIII Ips 3/2003 z dne 18.11.2003, v katerem je odločilo, da sodna odločba v kolektivnem delovnem sporu Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Kd 277/8 z dne 31.8.1999, s katero je bila razveljavljena določba drugega odstavka 17. člena SKPgd, ni bila objavljena na način in po postopku, kot to velja za področje podzakonskih predpisov, zato ni bil izpolnjen pogoj za (ne)uporabo omenjene določbe. Torej je potrebno upoštevati tako ureditev glede varstva starejših delavcev v SKPgd in KPKŽI, na uporabo katere tudi sicer odkazuje podjetniška kolektivna pogodba v 64. členu (priloga B22).

Ker je izkazano, da je bila tožnica ob izdaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi starejša od 50 let (rojena je 23.6.1954) ima po podatkih delovne knjižice več kot 25 let delovne dobe (priloga A7), je spadala v kategorijo varovanih starejših delavcev, ki jim delovno razmerje ni moglo zakonito prenehati brez njihovega soglasja. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je torej nezakonita, zato je pritožbeno sodišče v skladu z 4. tč. 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

Ker je tožnica v sporu uspela, je upravičena do povrnitve stroškov postopka, v skladu s 154. členom ZPP. Sodišče ji je v skladu z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003, v nadaljevanju OT) priznalo 300 točk po OT za tožbo, 300 točk za narok dne 8.12.2005, 150 točk za narok dne 16.2.2006, ni pa ji priznalo potnih stroškov pooblaščenca na relaciji Koper - Ptuj - Koper, ter odsotnost pooblaščenca iz pisarne, ker za postopek niso bili nujni. Tožnica bi lahko za zastopanje pooblastila pooblaščenca, ki ne bi bil tako oddaljen od sedeža sodišča in s svojim prihodom ne bi povzročil nepotrebnih stroškov. Priznane stroške je zvišalo za 20% DDV, kar skupaj znaša 413,11 EUR (99.000,00 SIT). Pritožbeno sodišče je v zvezi s to odločitvijo po uradni dolžnosti znesek preračunalo v euro, na podlagi določbe 4. odst. 13. čl. Zakona o uvedbi eura (ZUE, Ur. l. RS; št. 114/2006) in ob upoštevanju uredbe sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11.7.2006 o spremembi uredbe (ES) št. 1866/98 o menjalnih razmerjih med euro in valutami držav članic, ki sprejmejo euro (UL L št. 195 z dne 15.7.2006, str. 1). Po citirani uredbi znaša menjalno razmerje za 1 euro 239,640 tolarjev.

 


Zveza:

URS člen 154, 154. ZDR člen 7, 7/2, 98, 114, 201, 7, 7/2, 98, 114, 201. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije člen 18, 18/2, 18, 18/2. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 17, 17/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODg0Nw==