VDS sodba in sklep Pdp 753/2006

Jedro

ZDR v primeru individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu iz poslovnih razlogov ne določa nobenih kriterijev, po katerih mora delodajalec izbrati delavca, kateremu bo odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, četudi je na istem delovnem mestu več izvajalcev. Predmet sodne presoje je le vprašanje, ali je bilo dejansko delo pod pogoji pogodbe o zaposlitvi nepotrebno iz poslovnega razloga, ne pa tudi izbira delavca izmed več izvajalcev.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

"Tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"1. Razveljavi se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 2.11.2004.

2. Ugotovi se, da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 19.12.2004 in še traja. Tožena stranka je dolžna pozvati tožečo stranko nazaj na delo in jo zaposliti na delovnem mestu 405 - sestavljalec elektro in mehansko sklopov III oziroma drugem ustreznem delu, ki ustreza stopnji strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim tožnice ter ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati in izplačati pripadajoče plače, ki bi jih tožnica prejemala, če bi delala skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila ter plačati davke in prispevke od bruto plač in vpisati delovno dobo tožnice v delovno knjigo, vse v 8 dneh pod izvršbo,"

se zavrne."

Glede odločitve o podrejenem tožbenem zahtevku se zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku in razveljavilo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 2.11.2004, ugotovilo, da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 19.12.2004 in ji še traja ter da je tožena stranka dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo in jo zaposliti na delovnem mestu 405 - sestavljalec elektro in mehanskih sklopov III oziroma drugem ustreznem delu, ki ustreza stopnji strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim tožeče stranke in za čas prenehanja delovnega razmerja obračunati in izplačati pripadajočo plačo, ki bi jo prejemala, če bi delala, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti mesečne plače dalje do plačila po predhodnem odvodu davkov in prispevkov, vse v 8-ih dneh, da ne bo izvršbe.

Zoper sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe določil materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožničin tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne v ponovno obravnavo in odločanje sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka pravilno izpeljala formalni postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, vendar pa sodišče razloguje, da razlogi na strani pritožnice niso bili resni in utemeljeni oziroma taki, da bi onemogočali nadaljnje delovno razmerje med strankama. Po oceni sodišča bi morala pritožnica glede na zatrjevane karakteristike tožnice (priči U.L. in I.S.) glede sporne osebnosti tožnice do večine sodelavcev oziroma glede njenega zanemarjanja delovnih obveznosti izvesti poseben postopek, v katerem bi tožena stranka ta dejstva dokazala in jih tudi ustrezno sankcionirala. Navaja, da je v spornem obdobju odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov šestim delavkam, med njimi tudi tožnici, to pa zaradi posodobitve tehnološkega procesa, zaradi katerega je odpadla potreba po manuelnem delu posamičnih izvajalcev del na delovnem mestu sestavljalec elektromehanskih sklopov, na katerem je bila zaposlena tožnica. Navaja, da sodišče samo ugotavlja, da je šlo v tem primeru za odpoved pogodb o zaposlitvi manjšemu številu delavcev, zato v skladu z določili ZDR tožena stranka ni bila dolžna uporabljati meril in kriterijev, na osnovi katerih bi se odločala, kateremu delavcu pogodbo o zaposlitvi odpovedati. Po načelu proste podjetniške iniciative je torej tožena stranka obdržala boljše delavce, preostalim pa je pogodbe odpovedala. Temeljni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici iz poslovnih razlogov je posodobitev tehnološkega procesa, na sam izbor pa je vendarle vplivala in to zgolj posredno kvaliteta posamičnega delavca. Zato je trditev sodišča, da razlogi za odpoved pogodbe niso bili resni in utemeljeni oziroma da so take narave, da še vendarle omogočajo nadaljevanje delovnopravnega pogodbenega odnosa med strankama ne vzdržijo pravne presoje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004). Po navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da je pravilno ugotovilo dejansko stanje, da pa na ugotovljeno dejansko stanje ni pravilno uporabilo materialnega prava.

Po določbi 2. odstavka 81. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/02, Ur. l. RS št. 42/2002) lahko delodajalec redno odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved. V skladu z določbo 1. odstavka 82. člena ZDR/02 je dolžan delodajalec, če redno odpove pogodbo o zaposlitvi, dokazati utemeljen razlog odpovedi. V določbi 1. odstavka 88. člena ZDR/02 so opredeljeni razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki se nanašajo na trajno prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Delodajalec lahko odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi, če so takšni razlogi resni in utemeljeni ter onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja, kot to določa 2. odstavek 88. člena ZDR/02. Poleg tega mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi preveriti, če je možno zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, kot to določa 3. odstavek 88. člena ZDR/02. Zakon delodajalcu nalaga posebne obveznosti v primeru odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, kot je to določeno v poglavju odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov v členih 96 do 102.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožena stranka sicer izkazala razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in sicer je štelo, da je dokazan tehnološki razlog, ker je pričela tožena stranka z obratovanjem nove strojne opreme, ki je zahtevala manjše število delavcev. S tem je izpolnila pogoje po določbi 1. odstavka 1. alinee 88. člena ZDR/02. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je tožena stranka podala odpoved pogodbe o zaposlitvi v postopku, ki ga predvideva zakon, in sicer je naprej tožnici podala obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 26.10.2004 in ji nato redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov dne 2.11.2004.

Sodišče prve stopnje pa je v nadaljevanju sprejelo dokazni zaključek, da tožena stranka ni izkazala resnih in utemeljenih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici iz razloga, ker se je postavilo na stališče, da slab odnos tožnice s sodelavci in kršitve delovnih obveznosti ne morejo biti razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je namreč ugotovilo, da je direktor proizvodnje U.L. določil tožnico kot delavko, kateri se odpove pogodbo o zaposlitvi izključno zaradi slabega odnosa s sodelavci in kršitve delovnih obveznosti. Glede na navedeno je zaključilo, da tožena stranka kot odpovedni razlog, ki ga navaja, ni v zadostni meri utemeljen in resen, da bi onemogočal nadaljevanje delovnega razmerja med strankami. Zato je zahtevku ugodilo.

ZDR/02 v primeru individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu iz poslovnih razlogov ne določa nobenih kriterijev, po katerih mora delodajalec izbrati delavca, kateremu bo odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, četudi je na istem delovnem mestu več izvajalcev. Zato je v takih primerih v sodni presoji le vprašanje, ali je bilo dejansko delo pod pogoji pogodbe o zaposlitvi nepotrebno iz poslovnega razloga, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo in ali je bilo možno nadaljevanje delovnega razmerja pod spremenjenimi pogoji. Sama izbira delavca med več izvajalci pa v teh primerih ni pod sodno presojo.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pričetek obratovanja nove strojne opreme predstavlja tehnološki razlog, vendar pa po stališču sodišča prve stopnje navedeni razlog ni v zadostni meri utemeljen. Sodišče prve stopnje se je namreč z zaslišanjem priče U.L. prepričalo, da je bila tožnici odpovedana pogodba o zaposlitvi, ker svojih delovnih obveznosti ni zadovoljivo opravljala.

Pravilno opozarja pritožba, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določila veljavnega ZDR/02. Zakon v primeru individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcev iz poslovnih razlogov ne določa nobenih kriterijev, po katerih mora delodajalec izbrati delavca, kateremu bo odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, četudi je na istem delovnem mestu več delavcev. Ker je v takih primerih v sodni presoji le vprašanje, ali je bilo dejansko delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi nepotrebno iz poslovnega razloga, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo in da nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več mogoče, je sama izbira delavca med več izvajalci stvar delodajalca. Le-ta pa se je pri izbiri odločil za delavce, ki svoje delo opravljajo bolje.

Glede na vse navedeno je moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo spremeniti tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo, za kar je imelo podlago v določbi 4. točke 358. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je lahko presojalo le odločitev sodišča prve stopnje o primarnem tožbenem zahtevku, ker o podrednem tožbenem zahtevku le-to glede na napačno uporabo materialnega prava ni odločalo. Zato je moralo pritožbeno sodišče v tem delu zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo glede na spremenjeno odločitev o primarnem zahtevku, po izvedenem dokaznem postopku odločilo še o podrednem tožbenem zahtevku.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba in sklep Pdp 4/2006
• VDS sodba Pdp 286/2006
• VDS sodba Pdp 282/2006