<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Pdp 619/2020

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2020:PDP.619.2020
Evidenčna številka:VDS00042824
Datum odločbe:16.12.2020
Senat:Jelka Zorman Bogunovič (preds.), mag. Aleksandra Hočevar Vinski (poroč.), Valerija Nahtigal Čurman
Področje:DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:začasna odredba - dodatno pokojninsko zavarovanje - zavarovanje denarne terjatve

Jedro

Pritožba (kot že predhodno v ugovoru ne) niti ne izpodbija ugotovitev sodišča glede verjetnosti terjatve. Zato pritožbeno sodišče v okviru preizkusa po uradni dolžnosti le na kratko izraža strinjanje s pravilnim razlogovanjem sodišča prve stopnje, pri čemer je bistveno, da je bil tožnik, zaposlen na delovnem mestu "dimnikar", v času od 15. 3. 2004 do 4. 7. 2004 ter nato od 1. 9. 2004 do 29. 2. 2012 že vključen v poklicno zavarovanje in je prva toženka zanj za to obdobje že plačala prispevke za dodatno pokojninsko zavarovanje, nakar je s tem prenehala. Zato je ključna podlaga za odločitev v tem sporu prehodna določba 413. člena ZPIZ-2. Sodišče prve stopnje se je glede tega pravilno sklicevalo na stališča iz zadeve VIII Ips 2/2019.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor prve toženke zoper sklep o izdaji začasne odredbe z dne 20. 10. 2020, s katero je prvi toženki prepovedalo odtujitev ali obremenitev nepremičnine parc. št. ... in ... , obe k.o. ... A., ter Zemljiški knjigi naložilo, da zaradi zaznambe prepovedi v zemljiški knjigi vpiše ta sklep o izdaji začasne odredbe in prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin parc. št. ...in ..., obe k. o. A.. Odločilo je, da začasna odredba stopi v veljavo takoj in traja še 60 dni po pravnomočnosti sodbe, izdane v tej pravdni zadevi, ter da so stroški strank v zvezi z začasno odredbo nadaljnji pravdni stroški. V izpodbijanem sklepu je odločilo, da prva toženka sama krije stroške v zvezi z ugovorom zoper začasno odredbo.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje prva toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da tožnik ni z ničemer izkazal njenega namena prodati nepremičnini parc. št. ... in ..., obe k. o. A., ki ju trenutno celo oddaja v najem. Sodišče se je oprlo zgolj na prenos nepremičnine parc. št. ... k. o. B.. Ni utemeljilo, zakaj naj bi to izkazovalo, da bosta najverjetneje odtujeni tudi drugi dve nepremičnini. Prva toženka še vedno izvaja dejavnost na trgu. Z izdano začasno odredbo je grobo poseženo v bit delovanja gospodarske pravne osebe, ki je kaznovana zgolj zaradi napačnega sklepanja sodišča v zvezi s prenosom lastništva glede parc. št. .... Zgolj na podlagi tega se domnevajo njeni naslednji koraki. Z začasno odredbo ji je sodišče onemogočilo razpolaganje s premoženjem družbe. V zameno za prodano nepremično premoženje se pridobi premoženje v obliki denarnih sredstev. Sodišče ni navedlo, na kakšen način naj bi razpolagala s tem denarjem, kam bi ga prenesla. Tudi ni utemeljilo verjetnosti, da bo s prejetim denarjem iz morebitne prodaje nepremičnin razpolagala na način, da ga bo porabila in ne bo imela niti sredstev za poplačilo morebitne terjatve tožnika. Ni izkazana nevarnost, da bi z morebitno prodajo nepremičnin prišlo do onemogočanja plačila tožnikove terjatve. Z začasnimi odredbami ni mogoče posegati v premoženje v večjem obsegu, kot je to nujno potrebno, naslovno sodišče pa je zgolj zaradi tožnikove terjatve v vrednosti 15.586,55 EUR dovolilo prepoved odtujitve oziroma obremenitve nepremičnin v vrednosti 445.182,00 EUR. S tem je več kot očitno podano nesorazmerje med izvršbo za poplačilo terjatve in vrednostjo nepremičnin.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da je prvotožena stranka sporni nepremičnini že obremenila z dvema hipotekama, kar kaže na utemeljenost začasne odredbe, da prvotožena stranka tožnika kot tudi ostalih tožnikov ne želi poplačati in bo naredila vse, da obremeni ostalo premoženje do te mere, da do poplačila vseh nekdanjih zaposlenih ne bo prišlo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče, ki je že obravnavalo istovrstno zadevo Pdp 519/2020, je na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi z 366. členom Zakona o pravdenm postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje, kar pomeni, da zavrača smiselno uveljavljano kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Pravna podlaga za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe sta 43. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.), ki določa, da se tudi v postopku pred delovnimi sodišči izdajajo začasne odredbe po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, in 270. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 in nasl.), ki določa pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, in sicer mora upnik izkazati za verjetno, da terjatev obstoji, ali bo nastala, poleg tega pa more izkazati nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

8. Pritožba (kot že predhodno v ugovoru ne) niti ne izpodbija ugotovitev sodišča glede verjetnosti terjatve. Zato pritožbeno sodišče v okviru preizkusa po uradni dolžnosti le na kratko izraža strinjanje s pravilnim razlogovanjem sodišča prve stopnje, pri čemer je bistveno, da je bil tožnik, zaposlen na delovnem mestu "dimnikar", v času od 15. 3. 2004 do 4. 7. 2004 ter nato od 1. 9. 2004 do 29. 2. 2012 že vključen v poklicno zavarovanje in je prva toženka zanj za to obdobje že plačala prispevke za dodatno pokojninsko zavarovanje, nakar je s tem prenehala. Zato je ključna podlaga za odločitev v tem sporu prehodna določba 413. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 in nasl.). Sodišče prve stopnje se je glede tega pravilno sklicevalo na stališča iz zadeve VIII Ips 2/2019.

9. Neutemeljena je pritožbena trditev prve toženke, da ni z ničemer izkazan njen namen prodati nepremičnini parc. št. ... in ..., obe k. o. A.. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je ustanovila družbo, ki se ukvarja s hotelirsko in gostinsko dejavnostjo, ter da je nanjo prenesla nepremičnino parc. št. ... k. o. ... B., ki je vredna približno 1.000.000,00 EUR. Pravilno ni sledilo navedbam prve toženke, da je do prenosa nepremičnine prišlo zaradi poslovnega prestrukturiranja in da namerava za prestrukturiranje pridobiti denarna sredstva pri bankah, ki bodo zahtevale zavarovanje s hipoteko. Ravno zaradi navedenega je pravilno zaključilo, da obstaja verjetnost, da je namen prve toženke ravno v obremenitvi obravnavanih nepremičnin s hipoteko. Prva toženka ni pojasnila, kako bo prestrukturirala svojo dejavnost (v firmi ima kot oznako dejavnosti navedeno dimnikarstvo) in kako jo bo opravljala s samo enim zaposlenim. Pri njej je namreč delovno razmerje prenehalo kar 17 dimnikarjem, nakar je toženka odsvojila osnovna sredstva (vozila in opremo) in tudi s tem zmanjšala premoženje. Prav tako je znižala osnovni kapital.

10. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da obstoji nevarnost, da bo prva toženka odsvojila ali obremenila tudi sporni nepremičnini, ker drugih vrednejših osnovnih sredstev nima in ker se poskuša izogniti plačilu terjatev bivših delavcev. Nenazadnje je prenehala z glavno dejavnostjo, zato je smiselno sklepanje, da bodo njeni prihodki iz poslovanja nizki, s tem pa bo tožnikova uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

11. Ne drži pritožbena navedba, da z začasnimi odredbami ni mogoče posegati v premoženje v večjem obsegu oziroma, da gre za nedopustno nesorazmerje med vrednostjo vtoževane terjatve (15.586,55 EUR) in nepremičnin (445.192,00 EUR). Bistveno je, da se zavaruje terjatev, če obstaja nevarnost, da bo njena uveljavitev onemogočena ali precej otežena.

12. Nenazadnje ni nepomembna okoliščina, da je tudi ostalih 16 tožnikovih sodelavcev zoper prvo toženko vložilo istovrstne tožbe, katerih skupna vrednost presega 300.000,00 EUR.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP).

14. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154., 155. in 165. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 43.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 270.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 413.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
25.02.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ1MTE5