VDSS Sklep Pdp 545/2020

Jedro

Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8., pa tudi 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki ju obe uveljavlja pritožba. Toženki je odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, ker je upoštevalo navedbe tožnika iz pripravljalne vloge z dne 15. 7. 2020, ki ji je bila vročena 20. 7. 2020, na katere do izdaje sodbe 30. 7. 2020 ni mogla odgovoriti. Poleg tega je upoštevalo odpoved glavni obravnavi toženke, ki je bila podana, še preden je prejela pripravljalno vlogo tožnika z dne 15. 7. 2020, s katero je zahtevek utemeljil še na odškodninski podlagi ter navedel nova dejstva.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani del sodbe in sklepa ter izpodbijani sklep se razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo v delu, v katerem je tožnik zahteval odvod davkov in prispevkov od zneska 2.236,17 EUR (točka I izreka sodbe in sklepa). Kot nezakoniti je odpravilo odločbo toženke št. ... z dne 20. 6. 2019 in odločbo št. ... z dne 2. 10. 2019 (točka II izreka sodbe in sklepa). Toženki je naložilo, da tožniku plača znesek 2.236,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2019 do plačila (točka III izreka sodbe in sklepa) in da mu povrne pravdne stroške v znesku 578,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila (točka IV izreka sodbe in sklepa). Naložilo ji je še, da mu povrne stroške sodne takse v znesku 140,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila (sklep).

2. Zoper ugodilni del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje (točki II in III izreka) in zoper odločitev o povračilu pravdnih stroškov (točka IV izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo. Storilo je absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8., 10. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da je bil tožnik do konca leta 2018, do konca obdobja za prenos letnega dopusta za leto 2017, v bolniškem staležu. Delovno razmerje mu ni prenehalo. Toženka njegove pravice do izrabe letnega dopusta za leto 2017 ni kršila. Izdala je zakoniti odločbi. Odločitev sodišča prve stopnje predstavlja sodbo presenečenja. Oprlo jo je na dejstva, ki jih tožnik ni navedel oziroma dokazal. Toženki je odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Po pozivu sodišča se je odpovedala glavni obravnavi, sodišče prve stopnje pa je upoštevalo dejstva, ki jih je tožnik navedel šele v prvi pripravljalni vlogi, na katero toženka ni mogla odgovoriti. Ta dejstva niso nesporna. Tožnik je podal zahtevo za izplačilo neizrabljenega letnega dopusta za leto 2017, pri čemer je uveljavljal nadomestilo in ne odškodnine. Tudi s tožbo tožnik ni uveljavljal odškodnine. Do nadomestila za neizrabljeni letni dopust ni upravičen, ker mu delovno razmerje pri toženki ni prenehalo. Toženka se je glavni obravnavi odpovedala, še preden je tožnik podal navedbe o odškodninski obveznosti. S temi navedbami je spremenil tožbo, o čemer sodišče prve stopnje sploh ni odločilo. Navedel je nova dejstva, do katerih se toženka ni imela možnosti opredeliti. Kljub temu jih je sodišče prve stopnje upoštevalo pri odločitvi. Kršilo je določbe pravdnega postopka. Odločitev je materialnopravno zmotna. V konkretnem primeru gre za drugačno dejansko stanje kot v zadevi VSRS VIII Ips 42/2019. Toženka ni ravnala protipravno. Tožnik 22 dni dopusta ni mogel izrabiti iz objektivnih razlogov oziroma razlogov na njegovi strani, bil je v bolniškem staležu do konca obdobja za prenos. Izpodbijana odločitev je v nasprotju z določbo 164. člena ZDR-1, stališči v zadevi VSRS VIII Ips 83/2019 in Direktivo 2003/88/ES oziroma na njej temelječo prakso SEU. V primerjavi z ZDR je obdobje za prenos v ZDR-1 daljše, tako je slovenska ureditev skladna z mednarodnopravnimi akti. Odločitev, ki tožniku odreka pravico do nadomestila za neizrabljeni letni dopust, hkrati pa ga upravičuje do odškodnine, je sama s seboj v nasprotju. Za odškodnino bi morali biti podani vsi elementi odškodninskega delikta, tožnik bi moral dokazati, da mu je toženka preprečila izrabo 22 dni dopusta. Tožnik vseh elementov odškodninskega delikta niti ni zatrjeval. Pravno podlago za odškodninsko odgovornost toženke, ker je tožnik javni uslužbenec, predstavlja 140. člen ZJU in ne 179. člen ZDR-1. Tožnik ni podal nobenih navedb o višini škode, toženka je zahtevku po višini konkretno oporekala. Zaradi zmotne presoje o utemeljenosti zahtevka je sodišče prve stopnje zmotno odločilo o pravdnih stroških. Tožniku je neutemeljeno priznalo stroške predpravdnega zahtevka, ti stroški za pravdo niso potrebni. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe in sklepa spremeni, tako da zahtevek zavrne in tožniku naloži v plačilo pravdne stroške, oziroma podredno ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje o povrnitvi stroškov sodne takse toženka uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da je odločitev v sodbi in sklepu sodišča prve stopnje zmotna, zmotno je presodilo, da je zahtevek tožnika utemeljen. Zato je zmotna odločitev o povrnitvi stroškov sodne takse. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni, tako da zahtevo za povrnitev stroškov sodne takse zavrne, oziroma podrejeno ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

4. Tožnik v odgovoru na pritožbo toženke zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje prereka pritožbene navedbe. Navaja, da toženka v pritožbi neutemeljeno oporeka s strani sodišča prve stopnje pravilno ugotovljenemu dejanskemu stanju. Sodišče prve stopnje je vestno in skrbno presodilo vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj. Utemeljeno je upoštevalo dejstvo, da je tožnik podal zahtevo za nadomestilo za neizrabljeni letni dopust za leto 2017 do konca obdobja za prenos, ker 22 dni iz objektivnih razlogov ni mogel izrabiti. Ni mogel izgubiti tako pravice do izrabe letnega dopusta kot nadomestila za neizrabljeni letni dopust. Izpodbijana odločitev sledi stališčem sodne prakse. Navedbe toženke v pritožbi so nedopustne novote, pri čemer toženka ni navedla razlogov, da dejstev ni pravočasno zatrjevala - do prejema opozorila na možnost, da se lahko odpove glavni obravnavi. Toženka v pritožbi očitanih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni utemeljila. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo toženke zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe in sklepa ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

7. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo, ne da bi opravilo glavno obravnavo. Prvi odstavek 24. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) določa, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če po prejemu odgovora na tožbo ali pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankama dejansko stanje ni sporno in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, stranki pa sta se glavni obravnavi odpovedali.

8. Tožnik je s tožbo uveljavljal zahtevek za razveljavitev oziroma odpravo odločb toženke in plačilo zneska 2.236,17 EUR s pripadki, pri čemer je uveljavljal nadomestilo za neizrabljeni letni dopust za leto 2017 - navedel je, da iz objektivnih razlogov ni mogel izrabiti 22 dni dopusta. Po prejemu odgovora na tožbo, v katerem je toženka med drugim navedla, da zahtevek (ker tožniku delovno razmerje ni prenehalo) ni utemeljen, je sodišče prve stopnje pravdni stranki opozorilo na možnost, da se lahko odpovesta glavni obravnavi. Tožnik se je glavni obravnavi odpovedal s pripravljalno vlogo z dne 15. 7. 2020, v kateri se je skliceval na sodno prakso glede odškodnine za neizrabljeni letni dopust, navedel je, da je zaradi kršitve pravice do letnega dopusta upravičen do odškodnine za premoženjsko škodo, ki jo zahteva, in da je izrabo dopusta načrtoval v začetku leta, pa ga takrat ni mogel izrabiti, ker ga je toženka napotila na delo v tujino. Ta pripravljalna vloga je bila toženki vročena 20. 7. 2020, po tem ko se je toženka s pripravljalno vlogo z 16. 7. 2020 odpovedala glavni obravnavi. Sodišče prve stopnje je navedbe tožnika iz pripravljalne vloge z dne 15. 7. 2020 upoštevalo, zahtevek je presojalo na odškodninski podlagi in (kljub ugotovitvi, da dejstvo, da tožnik ni izrabil 22 dni dopusta iz objektivnih razlogov, ni sporno) toženki očitalo, da tožniku izrabe letnega dopusta ni omogočila zaradi organizacije delovnega procesa (protipravno ravnanje) in da tožnika ni opozorila, da mora dopust izrabiti, pri čemer je tožnikove navedbe, da mu toženka izrabe dopusta ni omogočila zaradi napotitve v tujino, štelo za neprerekane. Izpodbijano sodbo je izdalo 30. 7. 2020.

9. Z opisanim ravnanjem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8., pa tudi 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki ju obe uveljavlja pritožba. Toženki je odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, ker je upoštevalo navedbe tožnika iz pripravljalne vloge z dne 15. 7. 2020, ki ji je bila vročena 20. 7. 2020, na katere do izdaje sodbe 30. 7. 2020 ni mogla odgovoriti. Poleg tega je upoštevalo odpoved glavni obravnavi toženke, ki je bila podana, še preden je prejela pripravljalno vlogo tožnika z dne 15. 7. 2020, s katero je zahtevek utemeljil še na odškodninski podlagi ter navedel nova dejstva.

10. Ne nazadnje je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. V sodbi so navedeni razlogi o bistvenih dejstvih, ki so nejasni in med seboj v nasprotju - sodišče prve stopnje na eni strani ugotovi, da tožnik 22 dni dopusta ni mogel izrabiti iz objektivnih razlogov, kar je bilo med pravdnima strankama nesporno, na drugi strani pa ugotovi protipravno ravnanje toženke, ker tožniku izrabe 22 dni dopusta zaradi organizacije delovnega procesa ni omogočila. Za odločanje o zahtevku iz naslova nadomestila za neizrabljeni letni dopust bi bilo bistveno, ali tožnik letnega dopusta ni mogel izrabiti iz objektivnih razlogov in ali mu je delovno razmerje prenehalo (164. člen Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.), za odločanje o zahtevku na odškodninski podlagi pa, ali so podane predpostavke odškodninskega delikta (prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika - OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadalj., v zvezi s prvim in drugim odstavkom 140. člena Zakona o javnih uslužbencih - ZJU; Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadalj.), med katerimi bi bilo protipravno ravnanje v onemogočanju izrabe letnega dopusta, torej bi bilo bistveno, ali je toženka tista, ki je tožniku izrabo 22 dni dopusta onemogočila. Gre za dve različni situaciji - objektivna nezmožnost izrabe dopusta in onemogočanje izrabe dopusta - ki ne moreta biti podani hkrati.

11. Pritožbeno sodišče je pritožbama toženke ugodilo in na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP in 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo izpodbijani del sodbe in sklepa ter posledično izpodbijani sklep in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj kršitve glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti - predvsem ne more opraviti pritožbene obravnave, če glavne obravnave ni bilo pred sodiščem prve stopnje. Razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in sklepa ter izpodbijanega sklepa glede na vložitev tožbe 19. 11. 2019 ne bo povzročila kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

12. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje toženki omogočiti, da se opredeli do navedb tožnika v pripravljalni vlogi z dne 15. 7. 2020. Po prejemu morebitnih pripravljalnih vlog pravdnih strank bo sodišče prve stopnje, če dejansko stanje ne bo nesporno in če se stranki glavni obravnavi ne bosta ponovno odpovedali, opravilo glavno obravnavo, na kateri bo izvedlo morebitne predlagane dokaze glede dejstev, ki med pravdnima strankama ne bodo nesporna. Nato bo sprejelo odločitev o utemeljenosti zahtevka (z vidika vseh relevantnih pravnih podlag).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Rok za pritožbo zoper ta sklep ne teče na podlagi Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije z dne 13. 11. 2020. Rok za pritožbo začne teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu navedene odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS.

Datum zadnje spremembe:

25.02.2021

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 118/2020
• VDSS Sklep Pdp 1042/2018
• VDSS Sklep Pdp 249/2020