VDSS Sodba Psp 218/2020

Jedro

Zneska od prodane nepremičnine pri ugotavljanju tožničinega materialnega položaja ni mogoče upoštevati kot drugih dohodkov po ZDoh-2, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s 1. odstavkom 12. člena ZUPJS in posledično niti kot občasni neperiodični dohodek po 23. členu ZSVarPre, ker je bil prejet pred 12-imi meseci pred vložitvijo vloge. Pri ugotavljanju materialnega položaja je v skladu s 6. točko 1. odstavka 17. člena ZUPJS-a kupnino za prodano stanovanje mogoče upoštevati kvečjemu kot premoženje iz naslova denarnih sredstev na transakcijskem ali drugem računu ali hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški odgovora na pritožbo bremenijo sredstva Delovnega sodišča v Mariboru.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot nezakoniti odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 15. 1. 2020 in Centra za socialno delo A. št. ... z dne 13. 9. 2019 ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje (I. točka izreka). Hkrati je izreklo, da je tožena stranka dolžna za tožnico na račun Delovnega sodišča v Mariboru v 15 dneh povrniti 307,99 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tožnici pa 3,60 EUR stroškov postopka (II. točka izreka).

2. Sodbo izpodbija tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka oziroma podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Povzema izrek in obrazložitev izpodbijane sodbe in meni, da je napačna. Sklicuje se na 35. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev¹ (ZUPJS), ki določa vsebino vloge pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, med katere so po 51. členu ZUPJS-a uvrščeni tudi podatki, ki štejejo za davčno tajnost in se zbirajo neposredno od osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika. Brezplačno lahko pridobiva podatke iz obstoječih zbirk podatkov, tudi od okrajnih sodišč glede lastništva nepremičnin. Iz Zemljiške knjige je razviden samo podatek o prodajni pogodbi z dne 23. 1. 2018 - Notarski zapis ..., ne pa vsebina pogodbe. Na izrecno zahtevo je tožnica poslala le kopijo prve in zadnje strani notarske pogodbe, iz katerih vsebina ni razvidna. Oporeka 6. točki obrazložitve sodbe, ker sodišče ni pravilno uporabilo 4. točke drugega odstavka 12. člena ZUPJS-a. Med lastni dohodek se upošteva tudi dohodek iz prenosa premoženjskih pravic in kapitala, zato je napačna obrazložitev, da dohodka iz naslova prejete kupnine za prodano stanovanje po 1. alineji 4. točke drugega odstavka 12. člena ZUPJS-a ni dovoljeno upoštevati kot lastni dohodek. Ni sporno, da je tožnica leta 2018 sklenila prodajno pogodbo za nepremičnino B. ulica 86a, C., da je bila na njej vknjižena hipoteka v korist D. d. d. v znesku 60.000,00 EUR, da je dogovorjena kupnina znašala 73.000,00 EUR in dogovorjeno, da se prvi del kupnine v višini 7.300,00 EUR nakaže na transakcijski račun prodajalke, drugi del v višini 65.700,00 EUR pa na račun hipotekarnega upnika D. d. d.

Sklicuje se na 6. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih² (ZSVarPre) in poudarja, da bi ob seznanjenosti z vsebino kupoprodajne pogodbe bil v predsodnem postopku uporabljen krivdni razlog po 28. členu ZSVarPre, ki izključuje upravičenost do socialnovarstvenih prejemkov.

3. Tožnica v pisnem odgovoru prereka navedbe tožene stranke in predlaga zavrnitev pritožbe. Poudarja, da je od prodaje nepremičnine do vložitve zahteve poteklo več kot 13 mesecev, da zato dohodek ni upošteven pri ugotavljanju pogojev za denarno socialno pomoč in da 28. člen ZSVarPre ni uporabljiv. Priglaša stroške pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku³ (ZPP) je potrebno ugotoviti, da pritožba ni utemeljena. Pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti pomanjkljivo ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kot pavšalno zatrjuje tožena stranka. Res je prvostopenjsko sodišče delno nepravilno interpretiralo materialno pravo, vendar pa to samo po sebi ne pogojuje drugačne odločitve od izpodbijane, in sicer iz razlogov, kot bo utemeljeno v nadaljevanju.

6. V obravnavani zadevi gre za spor zaradi presoje zakonitosti zavrnilnih odločb o pravici do denarne socialne pomoči, plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. V predsodnem postopku je zahteva zavrnjena ob uporabi 140. člena Zakona o splošnem upravnem postopku⁴ (ZUP) z utemeljitvijo, da tožnica ni predložila zahtevanih podatkov o prodani nepremičnini.

7. Pravna podlaga za presojo izpodbijanih upravnih odločb je podana v relevantnih določbah ZSVarPre, ZUPJS-a ter v Zakonu o dohodnini⁵ (ZDoh-2) povzetih v 6. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, razen 12. člena ZSVarPre, ki ga prvostopenjsko sodišče zmotno interpretira, čeprav ta nepravilnost za pritožbeno rešitev zadeve sama po sebi niti ni odločilna.

8. Tožena stranka sicer pravilno izpostavlja, da je glede na 6. člen ZSVarPre do izredne denarne socialne pomoči lahko upravičena le oseba, ki si ne more preživljanja zagotoviti sama z delom iz razlogov, na katere ni mogla oziroma ne more vplivati, saj je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživljanje sebe in svojih družinskih članov. Osnovni znesek minimalnega dohodka je v pravno relevantnem obdobju (8. člen ZSVarPre) znašal 392,75 EUR. Pri uveljavljanju denarne socialne pomoči se upošteva osebe (11. člen ZSVarPre), določene z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) ter dohodek in premoženje, razen načina in obdobja upoštevanja dohodkov in premoženja, glede katerih se uporablja ZSVarPre.

Pri izračunavanju višine lastnega dohodka se kot lastni dohodek samske osebe (20. člen ZSVarPre), ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo v treh koledarskih mesecih pred mesecem vložitve vloge. Upoštevajo se tudi občasni neperiodični dohodki (2. odstavek 23. člena ZSVarPre) ki jih je upravičenec prejel pred obdobjem iz 20. člena zakona, vendar v obdobju 12-ih mesecev pred mesecem vložitve vloge, če dosegajo ali presegajo višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, tako da se kot lastni dohodek upošteva 1/12 dohodka. Občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel pred obdobjem 12-ih mesecev pred vložitvijo vloge se upoštevajo kot prihranki ali premoženje (3. odstavek 23. člena ZSVarPre) glede na višino oz. vrednost po 27. oz. 31. členu ZSVarPre.

Predhodno citirana ureditev pomeni, da zneska kupnine za nepremičnino po kupoprodajni pogodbi, ki je bila plačana več kot 13 mesecev pred vložitvijo vloge (8. točka obrazložitve sodbe) ni mogoče šteti za periodični dohodek po 2. odstavku 23. člena ZSVarPre, saj ni bil prejet v obdobju 12 mesecev pred vložitvijo vloge. Skladno s 3. odstavkom 23. člena ZSVarPre je prejeti znesek mogoče šteti kot prihranek ali premoženje glede na višino oziroma vrednost po 27. oziroma 31. členu ZSVarPre.

9. Sodišče prve stopnje je tako zmotno interpretiralo 1. alinejo 4. točke 2. odstavka 12. člena ZUPJS-a ki določa, da se pri ugotavljanju upravičenosti do določenih socialnih transferjev upoštevajo tudi drugi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine, razen subvencij, ki se v skladu s posebnimi predpisi izplačujejo iz proračuna za določene namene, razen subvencij, ki jih posameznik prejme v zvezi z doseganjem dohodkov iz zaposlitve, dejavnosti, osnovne kmetijske ali osnovne gospodarske dejavnosti, oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjskih pravic ter kapitala. Že jezikovni rezultat razlage in uporabe izključitvene besede „razen“, pomeni, da so pri ugotavljanju dohodka za priznanje pravic izvzete le subvencije, ki se v skladu s posebnimi predpisi plačujejo iz proračuna za določene namene, ne pa tudi prejemki iz prenosa premoženjskih pravic in kapitala, kot zmotno razloguje prvostopenjsko sodišče. Vendar pa sodišče kljub zmotni interpretaciji v nadaljevanju pravilno razloguje, da kupnina za prodano nepremičnino, prejeta 13 mesecev pred vložitvijo vloge glede na 20. člen in 2. odstavek 23. člena ZSVarPre ni vštevna v lastni dohodek kot dohodek, temveč kot premoženje oz. hranilna vloga na bančnem računu po 3. odstavku 23. člena ZSVarPre.

10. Pritožbeno sodišče zato soglaša z utemeljitvijo iz 11. točke obrazložitve prvostopenjske sodbe, da zneska od prodane nepremičnine pri ugotavljanju tožničinega materialnega položaja ni mogoče upoštevati kot drugih dohodkov po ZDoh-2, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s 1. odstavkom 12. člena ZUPJS in posledično niti kot občasni neperiodični dohodek po 23. členu ZSVarPre, ker je bil prejet pred 12-imi meseci pred vložitvijo vloge. Pri ugotavljanju materialnega položaja je v skladu s 6. točko 1. odstavka 17. člena ZUPJS-a kupnino za prodano stanovanje mogoče upoštevati kvečjemu kot premoženje iz naslova denarnih sredstev na transakcijskem ali drugem računu ali hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika.

11. Ob opisanem pravnem izhodišču bi ob pravilni uporabi materialnega prava že v predsodnem upravnem postopku bilo mogoče na podlagi 51. člena ZUPJS-a pridobiti vse podatke, relevantne za pravilno in popolno ugotovitev materialnega položaja tožnice ter zakonito odločiti o uveljavljanih pravicah. Ker zavrnilni upravni odločbi v nasprotju z načelom materialne resnice (8. člen ZUP-a) temeljita le na 140. členu ZUP-a, sta ob uporabi 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih⁶ (ZDSS-1) utemeljeno odpravljeni in zadeva vrnjena v novo upravno odločanje.

12. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi kasatorno sodbo sodišča prve stopnje.

V ponovljenem upravnem odločanju bo potrebno slediti materialnopravnemu stališču prvostopenjskega sodišča, delno korigiranim s stališčem iz te sodne odločbe ter upoštevati napotila za ugotovitev in razjasnitev pravno odločilnih dejstev iz 13. točke obrazložitve izpodbijane sodbe. Sicer je na koncu potrebno le še poudariti, da je v okoliščinah konkretnega primera zmotno in zato nesprejemljivo toženkino stališče o obstoju krivdnih razlogov iz 28. člena ZSVarPre za odločanje o spornih pravicah iz javnih sredstev.

13. Glede na odločbo št. BPP 136/2020 z dne 17. 9. 2020 stroški odgovora na pritožbo bremenijo sredstva Delovnega sodišča v Maribor in bodo povrnjeni, če je bilo postopano po 40. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči⁷ (ZBPP) v višini, ki jo odmerja služba brezplačne pravne pomoči. O priglašenih stroških odgovora na pritožbo je zato odločeno, kot je razvidno iz II. točke izreka te sodbe.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami.
² Ur. l. RS št. 61/2010 s spremembami
³ Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
⁴ Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami.
⁵ Ur. l. RS, št. 117/2006.
⁶ Ur. l. RS št. 2/2004 s spremembami.
⁷ Ur. l. RS št. 96/04-uradno prečiščeno besedilo s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

24.02.2021

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 291/2013
• VDSS sodba in sklep Psp 83/2016
• VDSS sodba Psp 633/2009