VDSS Sodba Psp 105/2020

Jedro

Sodišče je sporna zneska, ki sta bila očetu tožečih strank izplačana na podlagi sklenjene sodne poravnave v tujini, upoštevalo kot plačo, nadomestilo plače in povračilo stroškov ter kot jubilejna nagrado - odpravnino. Pravilna je opredelitev, da sporna zneska predstavljata dohodek kot izplačilo zaostalih neizplačanih plač in odpravnino zaradi prenehanja delovnega razmerja. Zaradi pravilnosti odločitve, da je potrebno sporna zneska šteti kot enkraten dohodek, odpade nadaljnja presoja in razlogovanje tožečih strank, na kakšen način bi morala biti sporna zneska upoštevana kot periodični dohodek. Ker gre za enkraten dohodek je pravilna odločitev sodišča, da je vir teh obdavčljivih dohodkov potrebno pridobiti iz uradnih podatkov - potrdila FURS, ki ga je po uradni dolžnosti pridobil CSD. Razvidno je, da gre za neto zneska, kar pomeni, da sta bila upoštevana zneska, po odbitju davka in prispevkov. Sodišče je pravilno pojasnilo, da ne more slediti zavzemanju tožečih strank, da sporna zneska predstavljata periodični dohodek skladno z drugim odstavkom 13. člena ZUPJS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 8. 3. 2019 in odločbe št. ... z dne 6. 10. 2017, na priznanje pravice do štipendije v študijskem letu 2017/2018 za študij na A. fakulteti, za študijski program geografija – zgodovina ter odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 13. 3. 2019 in št. ... z dne 19. 9. 2017 in izplačevanje štipendije v šolskem letu 2017/2018.

2. Zoper sodbo sta se pritožili tožeči stranki iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata, da sodišče sodbo razveljavi in v celoti ugodi tožbenemu zahtevku tožečih strank.

Tožena stranka je nepravilno povzela uradne evidence in pri končnem izračunu povprečnega dohodka ni upoštevala izkazane spremembe prejemanja periodičnih dohodkov, ki jih je v predhodno izdani odločbi z dne 3. 8. 2017 upoštevala. Zaradi navedenega je torej napačno izračunan povprečni mesečni dohodek na družinskega člana in posledično tudi nepravilno zavrnjen tožbeni zahtevek glede priznanja uveljavljanja pravice do štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2017/2018. Sodišče ni upoštevalo, da je bil oče tožečih strank od 1. 10. 2016 do 30. 9. 2017 brezposeln in so bili namesto nemškega nadomestila za brezposelnost v mesečnem znesku 2.515,20 EUR neto, napačno upoštevani prejemki iz delovnega razmerja, ki jih je B.B. prejel za obdobje, ko je bil še v rednem delovnem razmerju, ki se je s 30. 9. 2016 končalo. To so izplačane plače v bruto znesku 45.415,80 EUR letno in nadomestilo za 12 plač v bruto znesku 79.751,15 EUR letno, upoštevano ni bilo niti 34.208,03 EUR plačane dohodnine. Sodišče izračuna povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana ni preverilo z neodvisnim sodnim izvedencem za finančno stroko, saj se odločbe tožene stranke za isto družino za enako obdobje nedopustno enormno razlikujejo. Nepravilna je obrazložitev sodišča v 16. točki, da pri uveljavitvi različnih pravic veljajo različni pogoji, saj je uveljavljanje pravice do državne štipendije in uveljavljanje pravice do otroškega dodatka vezano na ista določila ZUPJS. Bistvo spora je namerno neupoštevanje dokazane spremembe periodičnega dohodka edinega zaposlenega družinskega člana. CSD C. je vedel za ključno spremembo tekočih družinskih prejemkov družine, ki je nastopila s 1. 10. 2016. Tožeči stranki sta z obsežno predloženo dokumentacijo z ustreznimi prevodi pri postopanju CSD C. pri izdaji odločbe glede otroškega dodatka dne 3. 8. 2017 dokazali prenehanje prejemanja periodičnih dohodkov njunega očeta. To je bilo pri izdaji odločb CSD C. z dne 3. 8. 2017, ki so nadomestile odločbo z dne 28. 7. 2017 glede otroškega dodatka, upoštevano. CSD dohodka, ki ga oče tožečih strank ni prejemal več, ni upošteval, upošteval pa je novi periodični dohodek, zato je pravilno izračunan neto mesečni povprečni dohodek na osebo družine tožečih strank. Zaradi vpisa mlajšega otroka tožečih strank v osnovno šolo je CSD C. 6. 10. 2017 in 19. 9. 2017 izdal izpodbijani odločbi, pri čemer se noben izmed parametrov, upoštevnih za izračun povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana, v tem obdobju ni spremenil. Direktor CSD C. je strokovnim delavkam pri izdaji izpodbijanih odločb izrecno prepovedal upoštevanje novih dejstev ob izdaji odločb tožečima stranka glede pravice do državne štipendije za študijsko oziroma šolsko leto 2017/2018. To je realen odraz nestrokovnega dela, samovolje in prekoračitve pooblastil (namesto prejetega dokaznega gradiva o spremenjenih periodičnih dohodkih družine, ki je bilo pravilno uporabljeno pri odločbi z dne 3. 8. 2017, so morale zaposlene po navodilu direktorja CSD upoštevati samo podatke iz uradnih evidenc FURS). Skladno s 15. členom ZUPJS so pri ugotavljanju materialnega položaja primarno upoštevni podatki o dohodkih iz preteklega leta, razen kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnih dohodkov, ki so definirani v 8. točki 3. člena ZUPJS (v tem primeru se periodični dohodek, ki ga oseba ne prejema, več ne upošteva, upošteva pa se nov periodični dohodek na način upoštevanja tekočih dohodkov - sedmi odstavek 15. člena ZUPJS). Iz odločb je razvidno, da ta periodični dohodek ni upoštevan, upoštevani pa so periodični dohodki, ki jih je družina prenehala prejemati s 30. 9. 2016, čeprav sta tožeči stranki v skladu s tretjim odstavkom 13. člena ZUPJS prenehanje periodičnih dohodkov očeta dokazali. Ker je bil ob uveljavitvi pravic iz javnih sredstev dohodek družine občutno znižan zaradi brezposelnosti očeta tožečih strank B.B., je napačna ugotovitev o preseganju cenzusa za priznanje državne štipendije. Zmotna je ugotovitev sodišča v 11. točki obrazložitve sodbe zakaj enkratno obračunane, vendar neizplačane zaostale plače in enkratno izplačilo 12 plač po pogodbi ne šteje med periodične dohodke (delodajalec bi moral te zneske nakazati v dvanajstih enkratnih zneskih).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kot to določba drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami, v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 8. 3. 2019 v zvezi z odločbo CSD C. št. ... z dne 6. 10. 2017 glede priznanja pravice do štipendije v študijskem letu 2017/2018 ter dokončne odločbe tožene stranke ... z dne 13. 3. 2019 in odločbe CSD C. št. ... z dne 19. 9. 2017 glede izplačevanja štipendije v šolskem letu 2017/2018.

6. Pravna podlaga v predmetni zadevi je podana v določilih Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami, v nadaljevanju: ZUPJS). Do državne štipendije so po 23. členu ZUPJS upravičene osebe, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu, ki ureja štipendiranje in po določilih ZUPJS, torej pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem letu pred vložitvijo vloge ne presega 56 % neto povprečne plače na osebo v istem obdobju. ZUPJS pri tem določa osebe, ki se upoštevajo poleg vlagatelja v 10. členu, v 11. členu določa osebe, ki se ne upoštevajo, v 12. členu pa so določila glede tega, kateri dohodek se upošteva, pri čemer je način upoštevanja dohodka določen v 15. členu ZUPJS.

7. Sodišče je kot pravilno potrdilo ugotovitev tožene stranke, da družino v skladu z 10. členom ZUPJS sestavlja 8 članov ter da znaša povprečni mesečni dohodek na osebo 1.370,00 EUR.¹

8. Sporno je, ali je bil v relevantnem obdobju pravilno upoštevan dohodek očeta tožečih strank v znesku 45.415,80 EUR kot plača in dohodek 79.751,15 EUR kot jubilejna nagrada oziroma odpravnina. Glede pritožbene navedbe o neupoštevanju plačane dohodnine v letu 2016, pa sodišče ugotavlja, da gre za pritožbeno novoto, za katero tožeči stranki nista zatrjevali niti izkazali, da je nista mogli navajati brez svoje krivde do konca glavne obravnave. Upoštevajoč, da je funkcija pritožbe zagotoviti pritožbeni preizkus korektnosti postopka in odločitve prvostopenjskega sodišča, velja vezanost na procesno gradivo, ki ga je imelo na voljo sodišče prve stopnje. Iz tega razloga je navajanje novot šele na pritožbeni stopnji omejeno in dopuščeno samo, če pritožnik izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navajati že pred prvostopnim sodiščem. Glede na dejstvo, da tožeči stranki tega v pritožbi nista zatrjevali, pritožbeno sodišče pritožbe ne vrača v dopolnitev (336. člen ZPP) in ne opravi postopka iz 2. odstavka 337. člen ZPP.

9. V zadevi je potrebno primarno opredeliti naravo dohodkov, ki so upoštevni pri ugotavljanju upravičenosti do državne štipendije v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge skladno z drugim odstavkom 15. člena ZUPJS. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v letu 2016 izplačana zneska v višini 45.415,80 EUR in v višini 79.751,15 EUR potrebno opredeliti kot dohodek očeta tožečih strank v letu 2016. Upoštevajoč trditveno podlago v tožbi kot v pritožbi gre nesporno za sodno priznani znesek odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja. Tudi po oceni pritožbenega sodišče slednji, v smislu določb ZUPJS predstavlja enkraten (obdavčljiv) prejemek in ne periodičnega. Odgovor na vprašanje o naravi upoštevnega dohodka posledično pogojuje nadaljnjo razlago pravilnega upoštevanja tega dohodka pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka na osebo.

10. Sodišče je sporna zneska,² ki sta bila očetu tožečih strank izplačana na podlagi sklenjene sodne poravnave v tujini, upoštevalo kot plačo, nadomestilo plače in povračilo stroškov ter kot jubilejna nagrado – odpravnino. Pravilna je opredelitev, da sporna zneska predstavljata dohodek kot izplačilo zaostalih neizplačanih plač in odpravnino zaradi prenehanja delovnega razmerja in je popolnoma sprejemljiva argumentacija v 10., 11. in 12. točki obrazložitve sodbe. Zaradi pravilnosti odločitve, da je potrebno sporna zneska šteti kot enkraten dohodek, odpade nadaljnja presoja in razlogovanje tožečih strank, na kakšen način bi morala biti sporna zneska upoštevana kot periodični dohodek. Ker gre za enkraten dohodek je pravilna odločitev sodišča, da je vir teh obdavčljivih dohodkov potrebno pridobiti iz uradnih podatkov – potrdila FURS z dne 3. 10. 2017,³ ki ga je po uradni dolžnosti pridobil CSD C.. Razvidno je, da gre za neto zneska, kar pomeni, da sta bila upoštevana zneska, po odbitju davka in prispevkov. Sodišče je v 11. točki obrazložitve pravilno pojasnilo, da ne more slediti zavzemanju tožečih strank, da sporna zneska predstavljata periodični dohodek skladno z drugim odstavkom 13. člena ZUPJS. Opredelilnost periodičnosti se že sama po sebi in tudi glede na zakonsko opredelitev izkazuje v izplačilu zneskov v ponavljajočih se (enakih ali podobnih) časovnih razdobjih. V 12. točki obrazložitve je sodišče pravilno opozorilo na opredelitev po Zakonu o dohodnini (Ur. l. RS, št. 117/2006 s spremembami), ki kot predmet obdavčitve šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet, med kar spada v 37. členu izrecno opredeljen dohodek iz delovnega razmerja, ki vključuje zlasti plačo, nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno delo, ki vključuje tudi provizije. Še posebej je v 5. točki prvega odstavka kot dohodek iz delovnega razmerja izrecno opredeljeno tudi nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delodajalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki. Upoštevajoč obrazloženo, sodišče ni moglo spornih zneskov opredeliti drugače kot enkraten, obdavčljiv dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine in se jih skladno z 51. členom ZUPJS pridobi po uradni dolžnosti iz evidenc FURS.

11. Pritožbene navedbe o izkazanosti prenehanja prejemanja periodičnih dohodkov in nadaljnjem prejemanju druge vrste periodičnega dohodka (nadomestila za brezposelnost) kot tudi način upoštevanja vira glede teh dohodkov (51. člen ZUPJS), so tako nerelevantne. Pritožbene trditve tožečih strank glede spremembe vrste periodičnih dohodkov in izkazanosti prenehanja prejemanja periodičnih dohodkov skladno s tretjim odstavkom 13. člena ZUPJS in uporabe 51. člena ZUPJS bi bile upoštevne, v kolikor bi bilo ugotovljeno, da sporna zneska dejansko predstavljata periodični dohodek. Glede na pojasnjeno, da sporna zneska predstavljata enkratni obdavčljivi dohodek, so ostala pritožbena izvajanja nerelevantna in nepotrebna.

12. Neuspešna mora ostati tudi pritožbena navedba, da bi sodišče moralo ugotoviti, zakaj so med dokončnima odločbama, ki sta izpodbijani v predmetnem sodnem postopku in dokončno odločbo z dne 3. 8. 2017, ki sicer ni izpodbijana v sodnem postopku,⁴ takšne razlike. Sodišče je pravilno pojasnilo, da ostale navedbe, ki se ne nanašajo na izpodbijani odločbi v predmetnem socialnem sporu, ne morejo imeti pravne teže, zaradi česar se sodišče ni primorano do njih posebej opredeljevati. Sodišče je zadostilo standardu obrazložitve sodbe, saj se je opredelilo do vseh ključnih in odločilnih dejstev. Skladno s 63. členom ZDSS-1 se presoja le pravilnost in zakonitost tiste dokončne odločbe, ki se s tožbo izpodbija. Celotna obrazložitev sodbe je usmerjena v argumentacijo, zakaj je pravilen izračun povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana v konkretni zadevi (štipendija) in obrazložen preizkus izračuna, ki ga je že v predsodnem postopku opravila tožena stranka, zato se sodišče ni bilo dolžno še posebej izrecno opredeljevati, zakaj je pravilna oziroma nepravilna odločitev tožene stranke v odločbi z dne 28. 7. 2017 v zvezi z odločbo z dne 3. 8. 2017 glede otroškega dodatka, ki ni predmet tega postopka.

13. Prav tako je neutemeljena pritožba tožečih strank, da bi sodišče dejansko stanje moralo raziskati s pomočjo sodnega izvedenca, ki bi lahko preveril izračun tožene stranke. V predmetni zadevi je primarno bistveno vprašanje narave spornih dohodkov, ki jih je potrebno upoštevati pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana, ne pa uporaba in izvedba matematično računskih operacij ter znanj, s katerimi razpolaga sodni izvedenec finančne stroke. Vloga sodnega izvedenca je v sodnem postopku namreč potrebna, ko je potrebno zagotoviti sodišču znanja, ki jih ta nima in brez katerih odločitev v sporu ni mogoča. Dejansko stanje pa se v predmetni zadevi ni nanašalo na takšna dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Nenazadnje pa takšen dokazni predlog s strani tožečih strank v samem sodnem postopku niti ni bil podan. Vztrajanje pritožbe o potrebnosti imenovanja sodnega izvedenca finančne stroke ni moglo biti uspešno.

14. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti.

-------------------------------
¹ Opozorilo je, da je bila zgornja meja dohodkovnega razreda, ob dejstvu v letu 2016 ugotovljene neto povprečne mesečne plače v višini 1.030,16 EUR, presežena več kot 100 % in bi tudi ob upoštevanju ugodnejšega cenzusa v višini 64 % neto povprečne plače na osebo v istem obdobju (v kolikor bi za to bili podani pogoji), moral biti povprečni mesečni dohodek na osebo ugotovljen le do višine 659,30 EUR.
² To je dohodek izplačan v letu 2016 v znesku 45.415,80 EUR in dohodek v višini 79.751,15 EUR.
³ ki potrjuje, da je bil v letu 2016 izplačan obdavčljiv dohodek po Zakonu o dohodnini (kot plače, nadomestila plače in povračila stroškov) bruto dohodek 62.170,74 EUR, pri čemer so prispevki znašali 16.754,94 EUR in odpravnino v bruto višini 84.341,50 EUR, pri čemer so prispevki znašali 1.985,50 EUR, davek pa 2.604,85 EUR, tako da po odbitku prispevka in davka znaša neto znesek izplačan na račun plače, nadomestil plače in povračila stroškov 45.415,80 EUR ter na račun odpravnine v višini 79.751,15 EUR.
⁴ S katero je bilo odločeno o otroškem dodatku in s katero se tožeča stranka strinja, saj je bilo pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana upoštevano nadomestilo za brezposelnost kot periodični dohodek, ki ga je oče tožečih strank pričel prejemati v času brezposelnosti v obdobju, ki je relevantno za ugotavljanje povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana.

Datum zadnje spremembe:

06.10.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 123/2020
• sodba I U 296/2010
• UPRS sodba III U 301/2013