VDSS Sodba Pdp 808/2019

Jedro

Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da v skladu z določbo prvega odstavka 19. člena ZSPJS javnemu uslužbencu pripada povišanje za dodatni plačni razred ob premestitvi le v primeru, če bi bil zaradi premestitve na delovno mesto v višjem tarifnem razredu od tistega, v katerega je bilo uvrščeno prejšnje delovno mesto, uvrščen v isti ali nižji plačni razred, ki ga je dosegel z napredovanjem na prejšnjem delovnem mestu oziroma nazivu pred premestitvijo. Glede na nesporna dejstva, da je tožnik pred premestitvijo delo opravljal na delovnem mestu v VI. tarifni skupini, in da je bilo tudi novo delovno mesto uvrščeno v to tarifno skupino, v obravnavani zadevi ni podana situacija, ki jo ureja določba prvega odstavka 19. člena ZSPJS, posledično pa tožnik do povišanja za en plačni razred na podlagi te določbe ni upravičen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 1. 8. 2018 v zvezi s sklepom Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS z dne 9. 1. 2019 in za povračilo stroškov postopka (I. točka izreka sodbe). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki v roku 8 dni plačati 397,80 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila (II. točka izreka sodbe).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter zmotne uporabe materialnega prava (pritožbena razloga po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, toženi stranki pa naloži povračilo njegovih stroškov postopka. V pritožbi navaja, da bi ga morala tožena stranka po premestitvi skladno z določbo 19. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju uvrstiti v višji, 35. plačni razred. Opozarja, da je bilo prejšnje delovno mesto 30. 6. 2018 ukinjeno, spremenjene pa so bile tudi njegove delovne zadolžitve. Meni, da za odločitev v zadevi ni bistveno, da je bil že pred premestitvijo uvrščen v VI. tarifni razred, saj 19. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju določa pridobitev pravice do višjega plačnega razreda tudi v primeru spremembe delovnega mesta znotraj istega tarifnega razreda. Navaja, da je bil premeščen le na drugo delovno mesto, ne pa tudi v naziv v višjem tarifnem razredu, zato pogoj spremembe tarifnega razreda zanj niti ne velja. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo odgovarja in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Predvsem ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo izrecno uveljavlja pritožba, saj ima izpodbijana sodba razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki med seboj niso v nasprotju, niti niso v nasprotju z izrekom sodbe, zato jo je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo. Neutemeljeno je tudi pritožbeno uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik bi moral to kršitev, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, natančno opisati in navesti, na katero dejstvo se nanaša, zakaj je to dejstvo pomembno za odločitev in kateri konkretni listini nasprotuje. Ker tega ni storil in protispisnost uveljavlja le pavšalno, tega pritožbenega očitka niti ni mogoče preizkusiti.

6. Sodišče prve stopnje je glede vseh odločilnih dejstev pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, sprejeta odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna.

7. Sodišče prve stopnje je v tem sporu presojalo zakonitost sklepa tožene stranke z dne 1. 8. 2018 (v zvezi s sklepom Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, s katerim je bila zavrnjena pritožba tožnika zoper sklep tožene stranke), iz katerega izhaja, da tožnik od 30. 6. 2018 dalje delovno razmerje nadaljuje na delovnem mestu "višji policist specialist – mornar (šifra ...)" v uradniškem nazivu "višji policist – specialist I". Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik pred premestitvijo opravljal delo na delovnem mestu "višji policist specialist – mornar (šifra ...)" v uradniškem nazivu "višji policist specialist I". Premestitev na novo delovno mesto je bila izvedena zaradi spremenjenega Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji, realizirana pa je bila z izpodbijanim sklepom, ker je tožnik podpis aneksa k pogodbi o zaposlitvi zavrnil. Tožnik je v tožbi zatrjeval, da bi moral biti od premestitve dalje uvrščen v 35. plačni razred, vendar je sodišče prve stopnje presodilo, da ga je tožena stranka pravilno uvrstila v 34. plačni razred.

8. Zmotno je stališče pritožbe, da pravno podlago za odločitev v tem sporu predstavlja določba 19. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 108/2009 in nasl.). V skladu s prvim odstavkom te določbe se javni uslužbenec ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv uvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje, oziroma na katerega je bil premeščen, oziroma v plačni razred, v katerega je uvrščen naziv, v katerega je imenovan. V primeru, če bi bil javni uslužbenec zaradi premestitve na delovno mesto oziroma v naziv v višjem tarifnem razredu uvrščen v nižji ali isti plačni razred, kot ga je dosegel z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu pred to premestitvijo, se plačni razred na novem delovnem mestu oziroma v nazivu določi tako, da se že doseženi plačni razred na delovnem mestu oziroma v nazivu pred premestitvijo oziroma imenovanjem poveča za en plačni razred. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da v skladu z določbo prvega odstavka 19. člena ZSPJS javnemu uslužbencu pripada povišanje za dodatni plačni razred ob premestitvi le v primeru, če bi bil zaradi premestitve na delovno mesto v višjem tarifnem razredu od tistega, v katerega je bilo uvrščeno prejšnje delovno mesto, uvrščen v isti ali nižji plačni razred, ki ga je dosegel z napredovanjem na prejšnjem delovnem mestu oziroma nazivu pred premestitvijo. Glede na nesporna dejstva, da je tožnik pred premestitvijo delo opravljal na delovnem mestu v VI. tarifni skupini, in da je bilo tudi novo delovno mesto uvrščeno v to tarifno skupino, v obravnavani zadevi ni podana situacija, ki jo ureja določba prvega odstavka 19. člena ZSPJS, posledično pa tožnik do povišanja za en plačni razred na podlagi te določbe ni upravičen.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da pravno podlago za določitev tožnikovega plačnega razreda po premestitvi predstavlja prvi odstavek 20. člena ZSPJS, v skladu s katerim javni uslužbenec v primeru, da je premeščen na drugo delovno mesto ali sklene pogodbo o zaposlitvi o delu na drugem delovnem mestu v nižjem ali istem tarifnem razredu, (načeloma)¹ obdrži število plačnih razredov, ki jih je dosegel iz naslova napredovanj na prejšnjem delovnem mestu. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, ki jim pritožba ne nasprotuje, da je tožnik na prejšnjem delovnem mestu napredoval za pet plačnih razredov ter da je izhodiščni plačni razred novega delovnega mesta 29. plačni razred, pravilno odločilo, da je tožena stranka tožnika po premestitvi v skladu z določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS pravilno uvrstila v 34. plačni razred (tj. izhodiščni plačni razred novega delovnega mesta povečan za pet plačnih razredov). Nasprotno pritožbeno uveljavljanje je neutemeljeno.

10. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 1. 8. 2018 in sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije z dne 9. 1. 2019, s katerim je bila pritožba tožnika zoper sklep tožene stranke zavrnjena. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato skladno s 154. členom ZPP sam krije svoje stroške pritožbe. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni bistveno prispeval k rešitvi zadeve, zato ga ni mogoče šteti med potrebne stroške (155. člen ZPP).

-------------------------------
¹ Razen če pristojni organ ugotovi, da na prejšnjem delovnem mestu ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov (razlog nesposobnosti) ali da plačni razredi za napredovanje na prejšnjem delovnem mestu niso bili doseženi v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

Datum zadnje spremembe:

13.08.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Pdp 442/2020
• sodba I U 1320/2009
• VDSS Sodba in sklep X Pdp 467/2020