<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba in sklep Pdp 187/2020

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2020:PDP.187.2020
Evidenčna številka:VDS00036265
Datum odločbe:04.06.2020
Senat:Jelka Zorman Bogunovič (preds.), mag. Aleksandra Hočevar Vinski (poroč.), Valerija Nahtigal Čurman
Področje:DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija

Jedro

Sodišče je ugotovilo, da je tožnik kot vezist - "radijec" opravljal tudi terenske tehnične preglede in skrbel za radijske naprave, pritožba pa ne izpodbija ugotovitve sodišča o tem, da tožena stranka ni obrazloženo prerekala tožnikovih trditev, da je moral kot vezist dnevno skrbeti za brezhibnost radijskih naprav in za opremljenost vozil z njimi.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijani del sodbe in sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku v roku 8 dni plačati znesek 2.529,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 4. 2015 dalje do plačila. Zavrnilo je zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 2.529,24 EUR od 1. 10. 2013 do vključno 4. 4. 2015. Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati stroške postopka v znesku 1.240,80 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka dalje do plačila.

Sodišče prve stopnje je z naknadno izdanim sklepom toženi stranki naložilo še povračilo stroškov postopka (sodne takse) v znesku 130,00 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka dalje do plačila.

2. Tožena stranka v pritožbi zoper I. in III. točko izreka sodbe uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava. Poudarja zmotno dokazno oceno, v kateri je sodišče dalo preveliko težo izpovedima tožnika in priče A.A., ki je tudi sam stranka v istovrstnem sporu in zato zainteresiran za izid pravde. Sodišče je zmotno zaključilo, da je tožnik dejansko vsakodnevno opravljal naloge vezista. Sodišče je napačno ocenilo pisno izjavo B.B., iz katere izhaja, da je bilo vsem v kontingentu vnaprej jasno, da je treba zagotavljati tedenski počitek in da se v ta namen vodijo evidence obremenjenosti. Te se resda niso podpisovale, bili pa so pripadniki z njimi seznanjeni. Tudi A.A. je bil s tem seznanjen, četudi tega ni potrdil. Sodišče bi moralo slediti navedeni pisni izjavi, izpovedi priče C.C. (poveljnik čete), da so bili pripadniki z vodenjem evidenc seznanjeni, ter evidencami obremenjenosti, ne pa usklajenim izjavam tožnika in priče A.A.. Tudi nepodpisane evidence so lahko verodostojne. Sodišče jim je neutemeljeno odvzelo veljavo. Sodišče je tožniku napačno verjelo, da se je vsakodnevno udeleževal delovnih sestankov, ki naj bi bili delovna obveznost. Šlo je le za informiranja, ki niso kršila tedenskega počitka. Tožnik je vedel, da ima pravico do tedenskega počitka. Njegovo prostovoljno delo ne more biti v breme tožene stranke, ki je storila vse, da mu ne bi bila kršena pravica do tedenskega počitka. Neživljenjska je trditev tožnika, da to dejansko ni bilo izvedljivo. Tožnik bi moral podati bolj določne navedbe, kaj mu je bilo odrejeno in s strani koga. Sodišče bi moralo slediti podatkom evidenc, katerih verodostojnost sta potrdila B.B. in C.C.. Odločitev sodišča ni preverljiva glede tega, kaj naj bi tožnik na sporne dneve delal. Tožena stranka v posledici napačne odločitve o njeni odškodninski odgovornosti izpodbija tudi odločitev o stroških postopka. Iz enakega razloga v posebni pritožbi izpodbija še naknadno izdani sklep o stroških postopka, ki se nanaša na povračilo stroška sodne takse.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo zoper sodbo predlaga njeno zavrnitev. Izraža strinjanje z razlogi izpodbijane sodbe.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP izpodbijani del sodbe in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje ni storilo navedenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje.

6. Poudarek pritožbe je v izpodbijanju dokazne ocene, na podlagi katere je sodišče prve stopnje tožnikovemu zahtevku iz naslova odškodnine zaradi neizkoriščenega tedenskega počitka v pretežni meri pravilno ugodilo. Ne drži pritožbeni očitek, da izpodbijana sodba ni preverljiva glede tega, kaj naj bi tožnik na sporne dneve delal. Obrazložitev sodbe je natančna, dokazna ocena je preverljiva, iz nje pa je tudi jasno razbrati ključno okoliščino primera. Ta je v naravi tožnikove dolžnosti (vezist). Posledično ni pomembna pritožbena navedba, da bi moral tožnik podati bolj določne navedbe, kaj mu je bilo odrejeno in s strani koga.

7. Sodišče prve stopnje je sledilo tožniku, da je prav vsak dan opravljal delovne naloge vezista, da je bodisi oskrboval patrulje z orožjem in ostalo opremo (patrulje so večkrat dnevno prihajale in odhajale iz baze, pripadnikov, ki bi skrbeli za oskrbo patrulj, pa je bilo malo) ali pa je skrbel za zveze, navigacijo v vozilih ipd., za kar pa je bil edini zadolžen in usposobljen v četi. Navedeno je potrdil kot priča zaslišani A.A., ki je bil s tožnikom skoraj vsak dan v stiku in tako z njegovim delom dobro seznanjen. Četudi je navedeni v drugem istovrstnem spisu v vlogi tožnika, to še ne pomeni njegove neverodostojnosti v predmetnem sporu. Priča je potrdila tudi udeležbo na sestankih, kar pa glede na ostala ugotovljena dejstva v zvezi s kršenim tedenskim počitkom niti ni odločilno. Sodišče je ugotovilo še, da je tožnik kot vezist - "radijec" opravljal tudi terenske tehnične preglede in skrbel za radijske naprave, pritožba pa ne izpodbija ugotovitve sodišča o tem, da tožena stranka ni obrazloženo prerekala tožnikovih trditev, da je moral kot vezist dnevno skrbeti za brezhibnost radijskih naprav in za opremljenost vozil z njimi.

8. Pritožba neutemeljeno poudarja, da bi moralo sodišče prve stopnje odločitev o zavrnitvi zahtevka opreti na podatke evidenc o obremenjenosti, ki je v skladu s pisno izjavo priče B.B. (namestnik poveljnika kontingenta) in izpovedjo priče C.C. (poveljnik čete). Prvi je v pisni izjavi sicer zapisal, da je bil pripadnikom na obravnavani misiji zagotovljen tedenski počitek, a gre po pravilni oceni sodišča zgolj za splošno izjavo glede počitka na tej misiji, ne pa za konkretne okoliščine glede tožnika, s katerim ni imel veliko stika in tako tudi ni mogel biti seznanjen s podrobnostmi njegovega dela. Priča je še zapisala, da so bile nedelje praviloma proste, kar naj bi potrjevale evidence. Sodišče prve stopnje je iz teh razbralo, da so z zeleno barvo označeni dnevi počitka, ki pa niso pri vseh pripadnikih zavedeni prav v nedeljo, še manj pa vsako nedeljo, kljub temu, da SOP za delovanje pripadnikov KFOR ... določa, da je nedelja praviloma prost dan. Priča je še izjavila, da so te evidence uraden in verodostojen dokument, ki odraža stanje delovanja kontingenta. Vendar pa je sodišče izpostavilo, da iz teh evidenc ni razvidno, kdo in kdaj jih je sestavil ter na podlagi katerih podatkov (le na eni od evidenc je razviden elektronski podpis D.D. z dne 27. 9. 2013). Po pravilni oceni sodišča zgolj označba prostega dneva (zelena barva) sama po sebi še ne pomeni, da je bil tožnik na te dneve dejansko prost vseh delovnih obveznosti. V zvezi s tem je sodišče upoštevalo, da tožnik z evidencami ni bil seznanjen. Če bi bil z njimi seznanjen proti podpisu, bi imele večjo dokazno vrednost. Sodišče je pravilno ocenilo tudi izpoved kot priče zaslišanega C.C., ki je imel s tožnikom prav tako zelo malo kontaktov in je lahko le na splošno izpovedal o zagotavljanju tedenskega počitka in o tem, da evidence odražajo dejansko stanje. Izpovedal pa je vendarle tudi o tem, da obstaja možnost, da je tožnik na dneve, ko naj bi bil prost, opravljal naloge vezista.

9. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno priznalo odškodnino za vtoževane dneve neizrabljenega tedenskega počitka, s tem da pritožba višine prisojene odškodnine niti ne problematizira. Posledično pa je pravilna tudi odločitev o stroških postopka.

10. Ker nista podana uveljavljana pritožbena razloga niti pritožbena razloga, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeni in izpodbijani del sodbe ter sklep (izdan na podlagi 3. točke prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah - Ur. l. RS, št. 37/2008 in nasl.) potrdilo (353. člen ZPP, 2. točka 365. člena ZPP).

11. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154., 155. in 165. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 156.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
13.08.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM5MDA3