<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Pdp 708/2019

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2020:PDP.708.2019
Evidenčna številka:VDS00036188
Datum odločbe:29.05.2020
Senat:Jelka Zorman Bogunovič (preds.), Valerija Nahtigal Čurman (poroč.), mag. Aleksandra Hočevar Vinski
Področje:DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija

Jedro

Med značilnostmi vojaške službe in tudi mednarodne misije v tujini spada dolžnost pripadnikov, da spoštujejo pravila vojske, katere pripadniki so, in pravila mednarodne misije. Ta režim vključuje tudi različna pravila ravnanja in obnašanja, nastanitve in reda, pravila varovanja itd., ki so prilagojena zahtevam vojaške organizacije, nenazadnje pa tudi okoliščinam in pogojem (skupne) nastanitve in bivanja v vojašnicah ali vojaških taborih, ki že sami po sebi zahtevajo spoštovanje hišnega reda, ukazov, pravil obnašanja itd. Pravila med drugim predpisujejo nošenje uniforme in izgled ter določajo, da vojaško službo opravljajo vojaške osebe v predpisani uniformi. Kdor nosi uniformo Slovenske vojske, predstavlja Slovensko vojsko. Zahteva za nošenje uniforme je glede na naravo napotitve na misijo tudi logična, saj omogoča prepoznavanje med udeleženci misije. Med pravila nastanitve in reda spada tudi nedovoljenost oziroma omejitev zasebnih izhodov in v tem okviru tudi dosegljivost. Prav tako mora pripadnik skrbeti za svojo fizično pripravljenost - ukvarjanje s športom, kar pa ne predstavlja njegove nemožnosti koriščenja tedenskega počitka oziroma ne predstavlja delovne obveznosti. Tudi čiščenje (svojih) prostorov ali čiščenje svojega orožja ne posega v pravico do tedenskega počitka, saj je pripadnik vojske lahko čistil orožje kadarkoli in mu ni bilo odrejeno, da čisti orožje prav v času tedenskega počitka. O navedenem vprašanju se je revizijsko sodišče že opredelilo v podobnih zadevah.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba v izpodbijanem delu razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 8 dni plačati znesek 3.746,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2018 dalje do plačila (I. točka izreka). Kar je tožnik zahteval več, to je plačilo 1,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2018 dalje do plačila, je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati stroške postopka v znesku 741,15 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Tožena stranka vlaga pritožbo zoper sodbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Izpostavlja, da je sodišče spregledalo, oziroma se ni določno opredelilo (ni napravilo dokazne ocene) do predloženega dokaza obrambe (tožene stranke) - t. j. dnevnih ukazov za TOC, ki jih je podpisal A.A. kot posredno nadrejeni tožniku (tožena stranka je predložila tudi prevod slednjih). Iz njihove vsebine je jasno razvidno, kako je rotiralo delo tožnika. Za primer je tožena stranka izpostavila čas od 1. do 8. 10. 2017 in obdobje razdelila po dnevih in obveznostih tožnika. Prvega oktobra je bil tožnik v dnevni izmeni (D) od 07:30 do 19:30, po tem je bil ON CALL - OC do 19:30 ure dne 3. 10. 2017 (v tem času je bil na počitku, lahko je šel na šport, moral pa je biti dosegljiv po telefonu, prav tako je v času kosila prišel menjat sodelavca na dolžnosti). Od 19:30 do 07:30 ure naslednjega dne 4. 10. 2017 je bil v nočni (N), po tem je bil na počitku (R) do 19:30 ure, po tem pa spet na nočni do 07:30 ure naslednjega dne, dne 5. 10. 2017. Od 07:30 ure dalje je bil na počitku, po tem pa je imel tožnik od 19:30 ure 5. 10. 2017 dalje prosto (F-FREE DAY) do ponedeljka 9. 10. 2017 zjutraj, kot je bilo običajno, da se WK po dveh nočnih izmenah da malo več časa za regeneracijo. V tem času, ko je tožnik imel prost dan, se njega ni klicalo, torej je lahko počival, odšel na šport, izven baze (npr. bankomat, v trgovino ali v drugo bazo), prav tako mu ni bilo treba zamenjati sodelavcev za čas kosila. V tem času tožniku tudi neposredno nadrejeni B.B., C.C. oziroma D.D. niso odrejali dela. Aktivnosti kot so čiščenje prostorov, izvajanje športa, čiščenje orožja - od tožnika nihče ni zahteval, sploh pa ne na dan, ko ima počitek. Tudi streljanje ni bilo obvezno, običajno se je izvedlo enkrat do dvakrat v času misije. Za pripadnike poveljstva, kamor je sodil tožnik, pa nikoli ni bilo zahtevano in se je tožnik streljanja udeležil na lastno željo. Tako je tudi bilo v ostalih primerih oziroma dnevih, ko je označeno, da je imel tožnik "FREE TIME" oziroma počitek. Upoštevaje navedeno, v kolikor bi sodišče vsebinsko pregledalo razporede dela in upoštevalo pričanja priče, bi pripeljalo do drugačnega zaključka, zato tožena stranka meni, da je presoja sodišča v 14. točki izpodbijane sodbe zmotna. Tožena stranka izpostavlja tudi, da so vsebino dnevnih ukazov potrdili tako tožnik, kot njegova priča ter tudi A.A., ki je te ukaze podpisoval, kar izhaja iz 13. točke obrazložitve (A.A. je izjavil, da je imel tožnik včasih tudi zaporedoma 3 proste dni in več, kar je ravno zgoraj izpostavljen primer - obdobja med 19:30 uro 5. 10. 2017 F - FREE DAY) do ponedeljka 9. 10. 2017 zjutraj. Da so se razporedov načeloma držali, sta potrdila v postopku celo tožnik in priča, razen ko so nastopile izredne situacije - koliko in kdaj so bile, sodišče ni ugotavljalo, izpostaviti pa je tudi treba, da bi se v tem primeru tudi dnevni ukazi morali spremeniti oziroma bi se prilagodil dnevni razpored dela.

Nadalje je sodišče v 16. točki obrazložitve ugotovilo, da je tožena stranka predložila nepopolne evidence tedenskega počitka s tožnikovim podpisom, kar naj bi kazalo na nepopolnost vodenja le-teh. Tožena stranka je v postopku že pojasnila, da je nepopolnost tožnikovih podpisov posledica tožnikovega zavračanja podpisov, kar je bilo razvidno iz predloženega elektronskega sporočila - tožnik ni zanikal zagotavljanja tedenskega počitka, ampak se ne strinja z definicijo slednjega. Po njegovem zaradi tega, ker se ni mogel obleči v civilna oblačila in prosto zapustiti bazo pomeni nezmožnost koriščenja tedenskega počitka, kar seveda ni skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS v zadevi opr. št. VIII Ips 21/2018. Mnogo bolj so v predmetni zadevi pomembni predloženi dnevni razporedi dela, ki jih tožniku ni bilo potrebno podpisovati in kažejo realno sliko dela in počitka v TOC-u, kjer je delal tožnik. Sodišče je pavšalno zaključilo, da se tožniku v celotnem misijskem obdobju počitek ni zagotavljal. Zaradi navedenega je sodišče kršilo pravico iz 22. člena Ustave v povezavi s pravico iz 25. člena Ustave, saj ne obrazloženost sodne odločbe onemogoča učinkovito izvajanje pravice do pritožbe.

3. Tožnik podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožene stranke ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožene stranke v celoti zavrne kot neutemeljeno in toženi stranki naloži v plačilo pritožbene stroške postopka v roku 15 dni, sicer pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila. Sodišče je sicer nepravilno odločilo o stroških postopka (stroški prevodov listin in strošek sodne takse), napačno je tudi odločilo o stroških kilometrine pooblaščenca, vendar tožnik ni želel s tem obremenjevati sodišča in se ni odločil za pritožbo. Ne drži, da je bil tožnik kadarkoli prost. Priča E.E. je povedal, da je povelja tožnik prejemal s strani nadrejenih italijanskih prič, ki so v postopku podale pisne izjave. Enako je povedal priča A.A.. Priča E.E. je tudi povedal, da TOC (taktično - operativni center), kjer je deloval tožnik, nikoli ni bil zaprt in je operativno deloval 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Iz izjav italijanskih pripadnikov, ki so bili po strokovni liniji nadrejeni tožniku ter mu odrejali delo, izhaja, da tožnik nikoli ni bil prost, saj je bilo potrebno stalno opravljati določena dela. Tožnik je sicer povedal, da je bil sicer priča A.A. njegov nadrejeni po nacionalni liniji (v praksi to pomeni predvsem za logistične zadeve, za prihod in odhod iz misije, ipd.), po vsebini pa sploh ni poznal tožnikovega dela, niti se nista srečevala. Tožnik priglaša pritožbene stroške postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pa zmotno uporabilo materialno pravo in posledično nepopolno in nepravilno ugotovilo dejansko stanje.

6. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati znesek 3.746,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2018 dalje do plačila iz razloga, ker tožena stranka tožniku v obdobju dela na misiji v tujini v okviru mirovne operacije "JOINT ENTERPRISE - KFOR KOSOVO", pod poveljstvom NATA ni zagotavljala tedenskega počitka v trajanju neprekinjenih 24 ur, zato je tožnik upravičen do plačila odškodnine zaradi nezagotovljene pravice do tedenskega počitka. V postopku je tožnik izkazoval, da nikoli ni imel zagotovljenega tedenskega počitka, ko bi bil prost 24 ur skupaj.

7. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je utemeljena pritožba tožene stranke, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo dnevnih ukazov za TOC, ki jih je podpisal A.A. kot posredno nadrejeni tožniku. Iz navedenih evidenc je razvidno, kako je delo tožnika rotiralo, razvidne so mesečne obremenitve tožnika. Sodišče je v premajhni meri upoštevalo izpoved nadrejenega A.A., ki je med drugim izpovedal, da je imel tožnik včasih tudi zaporedoma tri proste dni in več. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče do predloženih evidenc in izpovedbe A.A. jasno opredeliti in napraviti prepričljivo dokazno oceno vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter tako ugotoviti katera dejstva štejejo za dokazana upoštevaje 8. člen ZPP.

8. Med značilnostmi vojaške službe in tudi mednarodne misije v tujini spada dolžnost pripadnikov, da spoštujejo pravila vojske, katere pripadniki so, in pravila mednarodne misije. Ta režim vključuje tudi različna pravila ravnanja in obnašanja, nastanitve in reda, pravila varovanja itd., ki so prilagojena zahtevam vojaške organizacije, nenazadnje pa tudi okoliščinam in pogojem (skupne) nastanitve in bivanja v vojašnicah ali vojaških taborih, ki že sami po sebi zahtevajo spoštovanje hišnega reda, ukazov, pravil obnašanja itd. Pravila med drugim predpisujejo nošenje uniforme in izgled ter določajo, da vojaško službo opravljajo vojaške osebe v predpisani uniformi. Kdor nosi uniformo Slovenske vojske, predstavlja Slovensko vojsko. Zahteva za nošenje uniforme je glede na naravo napotitve na misijo tudi logična, saj omogoča prepoznavanje med udeleženci misije. Med pravila nastanitve in reda spada tudi nedovoljenost oziroma omejitev zasebnih izhodov in v tem okviru tudi dosegljivost. Prav tako mora pripadnik skrbeti za svojo fizično pripravljenost – ukvarjanje s športom, kar pa ne predstavlja njegove nemožnosti koriščenja tedenskega počitka oziroma ne predstavlja delovne obveznosti. Tudi čiščenje (svojih) prostorov ali čiščenje svojega orožja ne posega v pravico do tedenskega počitka, saj je pripadnik vojske lahko čistil orožje kadarkoli in mu ni bilo odrejeno, da čisti orožje prav v času tedenskega počitka. O navedenem vprašanju se je revizijsko sodišče že opredelilo v podobnih zadevah VIII Ips 11/2019 z dne 8. 10. 2019, VIII Ips 31/2019 z dne 8. 10. 2019 in VIII Ips 94/2019 z dne 22. 4. 2020.

9. Tožnik tudi navaja, da se je moral udeleževati streljanja, pri čemer sodišče ni ugotovilo, kolikokrat se je tožnik moral udeležiti streljanja in ali je bilo to obvezno, ali pa se je udeležil streljanja prostovoljno, kot to zatrjuje tožena stranka v pritožbi.

10. Sodišče je tudi štelo, da tožniku počitek ni bil zagotovljen, ker je sodeloval na sestankih. Bistveno je, kakšni so bili ti sestanki, kako so potekali, kakšno je bilo njihovo trajanje, pogostost in vsebina, kar bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ugotoviti, saj morebitno zgolj dnevno informiranje ne pomeni prekinitve tedenskega počitka. Tako ni nepomembno, kakšni so bili zatrjevani sestanki, kako so potekali, kakšno je bilo njihovo trajanje, pogostost in vsebina. Navedeno bo moralo sodišče ugotoviti v ponovljenem postopku.

11. Po določbi 355. člena ZPP sme pritožbeno sodišče, če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, izjemoma razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, če glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega stališča, da za nezagotavljanje pravice do tedenskega počitka zadostuje kakršnakoli aktivnost oziroma naloga tožnika in nošenje uniforma, sploh ni ugotavljalo, kaj točno je bil tožnik dolžan delati na dneve, ko naj bi bil po evidencah prost, je v zvezi s tem ostalo dejansko stanje neugotovljeno, tožnik pa bo imel glede na spremenjeno materialnopravno stališče tudi možnost dopolniti svoje trditve in predlagati dokaze za svoje trditve. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek, torej ponovno zaslišati tožnika in priče v zvezi z vsebino nalog in obveznosti oziroma izvesti druge predlagane dokaze ter ugotoviti navedena pravno pomembna dejstva, kot izhaja iz obrazložitve tega sklepa. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče ocenilo, da bo dopolnitev postopka pred sodiščem prve stopnje hitrejša in tudi bolj ekonomična za stranki. Razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje ne bo bistveno podaljšala trajanja sodnega postopka, prav nasprotno, postopek bi se podaljšal zaradi izvajanja dokaznega postopka pred pritožbenim sodiščem. Pritožbeno sodišče bi v nasprotnem primeru prevzelo vlogo sodišča prve stopnje, kar ni namen določbe 355. člena ZPP, saj bi bila s tem strankam odvzeta ustavna pravica do pritožbe zoper ugotovljeno dejansko stanje. V konkretnem primeru si nasproti stojita dve ustavni pravici tožnika, in sicer pravica do sojenja v razumnem roku, ki je določena v 23. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.) in pravica do pritožbe iz 25. člena URS. Glede na okoliščine primera in pomen odločitve v predmetni zadevi za podobne zadeve pa je treba dati prednost pravici do pritožbe.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357. a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 156.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.08.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM4OTgx