VDSS Sklep Psp 285/2019

Jedro

Izpodbijani del sodne odločbe je utemeljena s pravilno uporabo 113. člena ZUP, ki izrecno določa, da stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka, gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V sodno socialnih sporih, ki se praviloma začnejo na zahtevo zavarovanca, gredo ti stroški vedno v njihovo breme in jih toženi zavodi ali drugi nosilci oz. odločevalci niso dolžni poravnavati ne glede na uspeh strank v predsodnem postopku. Le izjemoma, če se postopek začne po uradni dolžnosti in se za stranko konča ugodno, gredo stroški v breme organa (2. odstavek 113. člena ZUP-a).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi stroškovni izrek (II. točka) sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 11. 12. 2017 in odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 2. 6. 2017, zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje (I. tč. izreka) ter hkrati izreklo, da krije tožnica sama svoje stroške postopka (II. tč. izreka).

2. Stroškovni izrek sodbe izpodbija tožnica, saj meni, da je odločitev sodišča, da sama krije stroške postopka absurdna, nezakonita ter v nasprotju s 154. členom ZPP. Sodišče dlakocepsko zahteva specifikacijo in podrobno obrazložitev uveljavljanih stroškov, čeprav česa takega ZPP niti ZDSS-1 ne predvidevata. Zagrizeno na vsakem koraku ščiti toženo stranko. Ker je v sporu o glavni stvari uspela, je upravičena do povračila vseh stroškov sodnega in stroškov predsodnega postopka po 113. členu ZUP-a.

V pritožbi zahteva povrnitev 80,00 EUR za fotokopije, administrativne, poštne in druge stroške za tožbo z dne 24. 1. 2018; 30,00 EUR za urgenco z dne 20. 6. 2018; 30,00 EUR administrativnih in drugih stroškov za pripravljalno vlogo z dne 12. 1. 2019; 30,00 EUR administrativnih stroškov za izločitev sodnika B.B. z dne 12. 1. 2019; 60,00 EUR potnih stroškov za vožnjo na relaciji Ljubljana - Maribor - Ljubljana 14. 1. 2019; 20,00 EUR administrativnih in drugih stroškov za poziv za vročitev odgovora na tožbo 5. 4. 2019; 30,00 EUR administrativnih stroškov za pripravljalno vlogo 1. 6. 2019; 60,00 EUR potnih stroškov za drugi narok glavne obravnave 3. 6. 2019 na relaciji Ljubljana - Maribor - Ljubljana; plačljivo zdravniško opravičilo za sodišče z dne 3. 6. 2019 v višini 24,00 EUR; za zdravniško opravičilo z dne 9. 4. 2019 v višini 24,00 EUR; za predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 19. 6. 2019 - 30,00 EUR; 30,00 EUR za nadzorstveno pritožbo z dne 26. 6. 2019 naslovljeno na predsednico sodišča; 30,00 EUR za rokovni predlog in 60,00 EUR za pritožbo z dne 2. 9. 2019.

Čeprav sodbe iz spora o glavni stvari ne izpodbija, navaja da ni invalidsko upokojena, da sodišče nima pravice niti podlage lažno zatrjevati njeno upokojitev, da je od 20. 12. 2002 vpisana v razvid samostojnih novinarjev in da ima še vedno ta status. Predlaga priznanje vseh stroškov iz sodnega in predsodnega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Čeprav I. točka ugoditvenega izreka sodbe ni izpodbijana in je zato odprava zavrnilnih upravnih odločb o pravici do izredne denarne socialne pomoči ter vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje že pravnomočna, kar pomeni, da je tožnica s tožbenim zahtevkom iz spora o glavni stvari uspela, njena pritožba zoper zavrnilni stroškovni izrek ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zakonito odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške postopka, izključno iz razloga, ker so bili priglašeni povsem pavšalno in neopredeljeno. Iz listin sodnega spisa namreč dejansko izhaja, da je tožnica v tožbi sicer zahtevala povrnitev stroškov pravdnega postopka in predhodnih upravnih postopkov, ne da bi jih priglasila, in da je do konca glavne obravnave dne 3. 6. 2019 v pripravljalni vlogi z dne 1. 6. 2019 (list. št. 64 do 67) priglasila 20,00 EUR administrativnih in drugih stroškov ter 30,00 EUR potnih stroškov za narok 3. 6. 2019 na relaciji Ljubljana - Maribor - Ljubljana.

5. Načeloma je sicer potrebno pritrditi tožnici, da mora stranka, ki v sporu ne uspe, v skladu s 1. odst. 154. člena Zakona o pravdnem postopku¹ (ZPP) nasprotni stranki povrniti stroške sodnega postopka. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo sodišče v skladu s 155. členom ZPP upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za spor. Vendar mora stranka glede na 2. odstavek 163. člena ZPP opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, saj lahko sodišče o povrnitvi stroškov odloči le na njeno določno zahtevo (1. odstavek). Torej mora stroške precizirati in specificirati tako, da je znesek določen ali vsaj določljiv in ne povsem pavšalen brez vsakršne specifikacije. Pritožbeno sodišče zato v celoti soglaša z zaključkom prvostopenjskega, da tožnica s pavšalno priglašenimi administrativnimi in drugimi stroški v višini 20,00 EUR ne more uspeti, saj ni obrazložila, za katere administrativne in druge stroške sploh gre ter v kakšni višini.

Strinja se tudi z zavrnitvijo priglašenih potnih stroškov za obravnavo 3. 6. 2019 na relaciji Ljubljana - Maribor - Ljubljana. Iz zapisnika o glavni obravnavi, ki je javna listina (list. št. 69) sicer izhaja, da je bila opravljena na zunanjem poslovanju na sedežu Delovnega sodišča v Mariboru, vendar se je tožnica ni udeležila. Tožnici stroški za navedeni narok tako niso mogli niti nastati. Priglašeno povračilo 30,00 EUR je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, in tudi pritožba v tej smeri ne more biti uspešna.

6. Enako velja za povračilo stroškov predsodnega upravnega postopka. Izpodbijani del sodne odločbe je utemeljena s pravilno uporabo 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku² (ZUP), ki izrecno določa, da stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka, gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V sodno socialnih sporih, ki se praviloma začnejo na zahtevo zavarovanca, gredo ti stroški vedno v njihovo breme in jih toženi zavodi ali drugi nosilci oz. odločevalci niso dolžni poravnavati ne glede na uspeh strank v predsodnem postopku. Le izjemoma, če se postopek začne po uradni dolžnosti in se za stranko konča ugodno, gredo stroški v breme organa (2. odstavek 113. člena ZUP-a), kar pa v okoliščinah konkretnega primera zagotovo ni podano.

7. Sicer pa v tem pritožbenem postopku priglašenih stroškov, pritožnici ni mogoče priznati, saj za to ni zakonskih pogojev. Stroški sodnega postopka so urejeni v določbah 151. do 173.a člena ZPP. Ob uspehu v sporu o glavni stvari je stroške mogoče priznati le, če jih je stranka zahtevala najpozneje do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. V pritožbenem postopku priglašeni stroški, ki se nanašajo na procesna opravila pred sodiščem prve stopnje ali celo v predsodnem upravnem postopku, zato ne morejo biti upoštevni.

8. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 365. člena ZPP potrditi izpodbijani stroškovni izrek sodne odločbe sodišča prve stopnje. Do preostalih pritožbenih izvajanj, ki za rešitev zadeve pravno niso odločilna, se pritožbeno sodišče posebej ne opredeljuje.

9. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je potrebno hkrati odločiti, da trpi sama priglašene stroške za pritožbo.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS št. 73/2007 , 45/20098 in 10/2017.
² Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

12.03.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 255/2019
• VDSS Sklep Pdp 799/2019
• VDSS sklep Pdp 739/2016