VDSS Sodba Psp 260/2019

Jedro

Ker se v obravnavani zadevi dejansko stanje niti pravna podlaga od pravnomočne zavrnitve istovrstne invalidske dajatve nista spremenila, je bilo v obravnavanem predsodnem upravnem postopku mogoče zahtevo zakonito le zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe št. ... z dne 18. 7. 2018 in sklepa št. ... z dne 23. 5. 2018 ter vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, neupoštevanja predloženih dokazov in zmotne uporabe materialnega prava. Z odločbo z dne 18. 9. 2015 je bila zavrnjena zahteva za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. Čeprav uveljavlja pravico do invalidske pokojnine, mnenje invalidske komisije sploh ni bilo pridobljeno, v obrazložitvi izpodbijanih odločb pa je navedeno, da nima pravice do starostne pokojnine, ker ne izpolnjuje pogoja 15 let zavarovalne dobe. Je invalid I. kategorije invalidnosti od 12. 2. 2016. Sodišče je zgolj potrdilo izpodbijani odločbi, ne da bi zadevo obravnavalo vsebinsko. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob popolno ugotovljenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP),¹ na katere se pazi po uradni dolžnosti.

Izpodbijana sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na pritožbeno izvajanje potrebno poudariti zlasti naslednje.

5. Čeprav je v obrazložitvi izpodbijanih posamičnih upravnih aktov pojasnjeno, da tožnik ne izpolnjuje niti pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, je predmet tega socialnega spora zgolj presoja izpodbijanih upravnih odločb o zavrženju zahteve za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Z zahtevo z dne 7. 12. 2017 je tožnik uveljavljal le priznanje pravice do invalidske pokojnine, in le o tej zahtevi je bilo z izrekom izpodbijanih odločb tudi odločeno.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP).² Po 4. točki 1. odstavka 129. člena tega zakona mora organ zahtevo najprej preizkusiti in jo s sklepom zavreči med drugim tudi tedaj, če je bila o isti stvari že izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Takšno dejansko procesno stanje je, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, podano tudi v obravnavani zadevi.

7. Zahteva za priznanje pravice do invalidske pokojnine, vložena 7. 12. 2017, je bila z izpodbijanim prvostopenjskim upravnim aktom zakonito zavržena, saj je bilo o isti zahtevi že pravnomočno odločeno z zavrnilno z odločbo z dne 22. 7. 2013, dejansko stanje in pravna podlaga zahteve pa se nista spremenila. Z navedeno pravnomočno odločbo je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravice do invalidske pokojnine, kljub ugotovljeni I. kategoriji invalidnosti zaradi posledic bolezni od 26. 2. 2009 dalje, ker ni bil izpolnjen pogoj predpisane minimalne pokojninske dobe. Tožnik ima namreč v Sloveniji dopolnjenih le 4 leta in 11 mesecev pokojninske dobe, skupaj z bosansko dobo pa je dopolnil 10 let in 4 dni skupne pokojninske dobe. Po 2. alineji 68. člena prej veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)³ bi glede na dopolnjeno starost 59 let ob nastanku I. kategorije invalidnosti moral dopolniti najmanj 13 let pokojninske dobe.

8. Čeprav je bila obravnavana zahteva vložena na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)⁴, je pogoj gostote dobe za pridobitev pravice do invalidske pokojnine v primeru I. kategorije invalidnosti, ki je posledica bolezni, določen enako, kot s prej veljavnim ZPIZ-1. Po 41. členu ZPIZ-2 pridobi pravico do invalidske pokojnine zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije. Vendar skladno z 2. alinejo 1. odstavka 42. člena ZPIZ-2 pridobi to pravico, če je invalidnost posledica bolezni, le pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti, šteto delovna leta kot polna leta. Pomeni, da se pravna podlaga zahteve ni spremenila. Relevantno dejansko stanje pa se sploh ne more spremeniti. Pogoj dopolnitve pokojninske dobe, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti, ostaja že sam po sebi nespremenjen.

9. Ker se torej v obravnavani zadevi dejansko stanje niti pravna podlaga od pravnomočne zavrnitve istovrstne invalidske dajatve nista spremenila, je bilo v obravnavanem predsodnem upravnem postopku mogoče zahtevo zakonito le zavreči. Vsebinsko obravnavanje zahteve ni dopustno, zato tudi ni bilo nobene podlage za ponovno oceno invalidnosti na invalidski komisiji. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaključilo, da sta izpodbijana upravna akta pravilna in zakonita, in posledično tožbeni zahtevek na njuno odpravo in vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje zakonito zavrnilo.

10. Na podlagi vsega predhodno obrazloženega je bilo potrebno pritožbo na temelju 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 106/1999 s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

03.03.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba in sklep Psp 227/2014
• VDSS sodba in sklep Psp 413/2014
• VDSS Sodba Psp 279/2019