VDSS Sklep X Pdp 760/2019

Jedro

Predlagatelj in nasprotni udeleženec sta kot pogoj za odpoved pogodbe o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata določila, da mora stranka podati pisno odpoved pogodbe s šestmesečnim odpovednim rokom in da mora stranka, ki pogodbo odpove, pripraviti predlog nove pogodbe in jo posredovati v pregled drugi pogodbeni stranki. Predlagatelj je potrdil, da je nasprotni udeleženec večkrat pripravil predlog nove pogodbe in jo posredoval predlagatelju, ki pa se s predlogom ni strinjal, zato se z nasprotnim udeležencem o končni vsebini pogodbe nista mogla dogovoriti. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da glede na razpoložljivo spisovno dokumentacijo v tej fazi postopka, ko je vložen le predlog predlagatelja in predlog za izdajo začasne odredbe, ni mogoče s stopnjo verjetnosti ugotoviti, da bi bila odpoved pogodbe nezakonita.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe predlagatelja, ki se glasi:

"1. Pogodba o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata A. št. ... z dne 30. 12. 2014 z Aneksom št. 1 k Pogodbi o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata A. št. ... z dne 04. 2. 2019 ostaneta v veljavi in se v vseh svojih določbah izvajata še naprej, vse do izdaje pravnomočne sodne odločbe.

2. Nasprotni udeleženec je dolžan predlagatelju povrniti vse priglašene stroške tega postopka v roku 8 dni od dneva prejema sodbe sodišča prve stopnje, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dneva zamude do plačila." (I. točka izreka).

Odločilo je, da predlagatelj sam nosi stroške v zvezi s postopkom za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi sklep sodišča prve stopnje in ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe oziroma razveljavi sklep sodišča prve stopnje in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje in posledično nepravilno uporabilo materialno pravo s tem, da je sodišče nekritično in pavšalno ocenjevalo resno problematiko nadaljnjega obstoja predlagatelja. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni izkazal nastanka težko nadomestljive škode, predlagatelj izpodbija s pisno izjavo B.B., predsednika sindikata A., z dne 28. 11. 2019, skupaj s konkretnim predlogom nove pogodbe, dane s strani nasprotnega udeleženca, iz katere izhaja utemeljitev, zakaj podpis takšne pogodbe ni bil sprejemljiv za predlagatelja. Le pavšalne navedbe glede nastanka težko nadomestljive škode za predmetni postopek niti niso relevantne, kljub temu pa se tožnik previdnosti opredeljuje do zmotnih zaključkov sodišča prve stopnje s tem v zvezi. Nasprotni udeleženec je po svojem pooblaščenem pogajalcu C.C. že ob prvem srečanju v okviru pogajanj izrecno povedal, da s predlagateljem ne bo sklenil pogodbe na način, da bi predlagatelj imel dovoljenje za enega sindikalnega zaupnika, da bi lahko opravljal sindikalno delo v delovnem času, kot je bila praksa vse do dne odpovedi pogodbe, kar je diskriminatorno in predstavlja kršitev 14. člena (enakost pred zakonom) in 22. člena (enako varstvo pravic) Ustave RS. Takšen predlog nasprotnega udeleženca je za predlagatelje ne samo nesprejemljiv, temveč celo žaljiv in poniževalen, saj je z navedenim ravnanjem, po mnenju predlagatelja, želel minister D.D. kaznovati celoten sindikat A. zaradi ravnanja njegovega predsednika B.B., ki je preko medijev pozval poslance k vložitvi interpelacije zoper ministra D.D.. Predlagatelj nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, saj je prepričan, da je v predlogu za izdajo začasne odredbe uspel dokazati verjetnost obstoja terjatve in tudi nadaljnjo predpostavko po 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ ter po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ. Nastanek težko nadomestljive škode predlagatelj utemeljuje tudi z dokazi o vabljenju sindikata na sejo ... komisije, ki bo v dopoldanskem času in se je nihče izmed treh sindikalnih zaupnikov ne bo mogel udeležiti in zastopati interesov svojih članov, saj bodo morali opravljati delo v enoti, na drugi formaciji oziroma, kot izhaja iz sedanjega stanja, ne bodo mogli opravljati sindikalnega dela, v kolikor pritožbeno sodišče pritožbi ne bo ugodilo oziroma ne bo izdalo začasne odredbe. S tem bo prišlo do nematerialne škode, v smislu omejevanja svobodnega delovanja sindikata. Prav tako je predlagatelj dne 28. 11. 2019 prejel poziv za imenovanje članov v svet za sistem plač v javnem sektorju z dne 26. 11. 2019, vendar pa, glede na trenutno stanje, ne more imenovati nobenega od svojih sindikalnih zaupnikov. Predlagatelj še opozarja, da je dne 5. 5. 2019, torej preden je prejel odpoved s strani nasprotnega udeleženca, imel 1.520 članov, ki so plačevali članarino preko delodajalca, potem ko je nasprotni udeleženec odpovedal pogodbo in zato ni več pravne podlage za opravljanje sindikalnega dela in se bodo morali vsi trije zaupniki vrniti na delo v enote, se je zmanjšalo število članov za 99 članov in ima predlagatelj na dan 28. 11. 2019 zgolj še 1421 članov, ki jim delodajalec obračunava članarino. Predlagatelj še navaja, da nasprotni udeleženec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazalo za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale predlagatelju, in sicer s predložitvijo ukazov o razporeditvi na formacijsko dolžnost, ki so bili sindikalnim zaupnikom vročeni šele dne 22. 11. 2012, zaradi česar se predlagatelj brez svoje krivde nanje ni mogel sklicevati že v predlogu za izdajo začasne odredbe. Nasprotni udeleženec kot delodajalec, v okviru delovnega procesa, niti nima z vidika organizacije dela nobene potrebe po zaposlitvi navedenih sindikalnih zaupnikov na konkretno delovno mesto. Glede verjetnosti obstoja terjatve pa predlagatelj zatrjuje, da neobstoj pogodbe o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata pomeni nezakonito stanje, saj je dolžnost nasprotnega udeleženca skleniti takšno pogodbo z reprezentativnim sindikatom in mu omogočiti delovanje, pod enakimi pogoji kot drugim reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu. S tem ko nasprotni udeleženec tega ni upošteval, je kršil zakonska določila ZDR-1, ZKolP in tudi Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti. Predlagatelj je imel tri zaposlene, ki so poln delovni čas delovali za sindikat, kar želi nasprotni udeleženec ukiniti in s tem onemogočiti delovanje sindikata. Neizvedljivo je, da bi sindikalni zaupnik po oddelani delovni obveznosti v E., odpotoval še v F. ali G. in članom nudil sindikalno podporo, upoštevajoč kratke odzivne roke. Delodajalec je dolžan zagotavljati pogoje za delovanje sindikata in varstvo sindikalnih zaupnikov, kar je sodišče samo ugotovilo v 11. točki obrazložitve sklepa. Drugi reprezentativni sindikati pri delodajalcu imajo veljavne pogodbe o delovanju, s pogoji, kot jih je predhodno imel tudi predlagatelj, in sicer je vsem imenovanim sindikalnim zaupnikom omogočeno delovanju v sindikatih, kar pomeni, da delodajalec sindikate različno obravnava in z neenako obravnavo povzroča neustavno in nezakonito stanje. V kolikor predlagatelj ne bo imel veljavne pogodbe o delovanju, mu bo nastala nepopravljiva in nenadomestljiva škoda, saj ne bo mogel opravljati sindikalne dejavnosti, konkurenca med sindikati na obrambnem področju pa je velika. V kolikor se zoper takšno, nezakonito ravnanje delodajalca ne bo nemudoma ukrepalo, se tvega, da se razvije praksa pri delodajalcih oziroma način, kako se izogniti zakonskim in celo ustavnim določbam, ki prepovedujejo oviranje sindikalnega dela. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Vsa odločilna dejstva so bila pravilno in popolno ugotovljena, izpodbijana odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena, pa v skladu z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP pojasnjuje:

5. Predlagatelj je dne 19. 11. 2019 zoper nasprotnega udeleženca vložil predlog zaradi nezakonitosti odpovedi Pogodbe o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo. Z nasprotnim udeležencem, pri katerem je predlagatelj reprezentativni sindikat, je imel sklenjeno Pogodbo o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata A. z dne 30. 12. 2014 in Aneks št. 1 k Pogodbi o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata A. z dne 4. 2. 2019. Dne 20. 5. 2019 je predlagatelj s strani nasprotnega udeleženca prejel odpoved pogodbe z dne 9. 5. 2019. Iz odpovedi izhaja, da je nasprotni udeleženec, na podlagi 24. člena pogodbe, podal odpoved s šestmesečnim odpovednim rokom, ki začne teči z dnem vročitve. Predlagatelj meni, da je odpoved pogodbe nezakonita, in je sodišču predlagal, da odpoved pogodbe z dne 30. 12. 2014 in Aneksa št. 1 z dne 4. 2. 2019, ki je bila izdana 9. 5. 2019, kot nezakonito odpravi in odloči, da sta Pogodba o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata A. z dne 30. 12. 2014 in Aneks št. 1 z dne 4. 2. 2019 še vedno veljavna in se uporabljata tudi po 20. 11. 2019. Skupaj s predlogom je predlagatelj vložil tudi predlog za izdajo te začasne odredbe.

6. Sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti predlagane začasne odredbe pravilno uporabilo 272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 44/2006), v katerem so določeni pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. V prvem odstavku 272. člena ZIZ je določeno, da je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, da upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Poleg tega pogoja pa mora upnik verjetno izkazati tudi eno izmed predpostavk, navedenih v drugem odstavku 272. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlagatelj verjetnosti obstoja terjatve ni izkazal, zato ni ugotavljalo obstoja ostalih predpostavk (nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku) ter je predlog predlagatelja utemeljeno zavrnilo.

7. Glede verjetnosti obstoja svoje terjatve je predlagatelj navajal, da je odpoved pogodbe nezakonita, ker je nasprotni udeleženec pogodbo odpovedal zaradi kršitev očitanih, predsedniku predlagatelja, za katere je kasneje disciplinska komisija nasprotnega udeleženca odločila, da kršitve sploh niso bile storjene in da bo s prenehanjem veljavnosti pogodbe, po poteku šestmesečnega odpovednega roka, vzpostavljeno nezakonito stanje, v nasprotju z zakonom in podzakonskimi akti ter Ustavo RS, saj je sklenitev pogodbe o delovanju reprezentativnega sindikata pri delodajalcu zakonska obveza delodajalca.

8. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da predlagatelj, glede na citirano zakonsko podlago, ni izkazal verjetnosti obstoja svoje terjatve. V 24. členu Pogodbe o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata A. sta se stranki dogovorili, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas in da lahko vsaka stranka kadarkoli predlaga spremembo ali dopolnitev pogodbe, in sicer v obliki pisnega in obrazloženega zahtevka, ter da pogodba preneha veljati s sporazumom obeh pogodbenih strank ali z odpovedjo. Vsaka pogodbena stranka lahko pisno odpove pogodbo s šestmesečnim odpovednim rokom in pogodbena stranka, ki pogodbo odpove, mora pripraviti predlog nove pogodbe in jo posredovati v pregled drugi pogodbeni stranki. Pogajanja za sklenitev nove pogodbe oziroma spremembo ali dopolnitev veljavne pogodbe se začnejo v roku 30 dni po tem, ko ena stranka predloži drugi predlog pogodbe.

9. Predlagatelj in nasprotni udeleženec sta torej kot pogoj za odpoved pogodbe določila, da mora stranka podati pisno odpoved pogodbe s šestmesečnim odpovednim rokom in da mora stranka, ki pogodbo odpove, pripraviti predlog nove pogodbe in jo posredovati v pregled drugi pogodbeni stranki. Predlagatelj je potrdil, da je nasprotni udeleženec večkrat pripravil predlog nove pogodbe in jo posredoval predlagatelju, ki pa se s predlogom ni strinjal, zato se z nasprotnim udeležencem o končni vsebini pogodbe nista mogla dogovoriti. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da glede na razpoložljivo spisovno dokumentacijo v tej fazi postopka, ko je vložen le predlog predlagatelja in predlog za izdajo začasne odredbe, ni mogoče s stopnjo verjetnosti ugotoviti, da bi bila odpoved pogodbe nezakonita.

10. Ker je nasprotni udeleženec odpovedal pogodbo v skladu s 24. členom Pogodbe o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata A. z dne 30. 12. 2014 (upošteval je šestmesečni odpovedni rok in predlagatelju ponudil v podpis nov predlog pogodbe o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata A.), mu ni mogoče očitati, da je ravnal nezakonito. V zvezi z zatrjevanji predlagatelja o neutemeljenosti odpovedi pogodbe, ker naj v odpovedi očitane kršitve ne bi bile storjene, pa je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da je to predmet odločanja v sodnem postopku in bo šele, na podlagi izvedenega dokaznega postopka, mogoče ugotoviti, ali so predlagateljeve navedbe v zvezi z okoliščinami odpovedi pogodbe resnične in ali so takšne okoliščine lahko vplivale na njeno zakonitost. Postopek za izdajo začasne odredbe ni namenjen odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka (v tem primeru predloga v kolektivnem delovnem sporu) po vsebini, temveč zavarovanju terjatve z namenom, da bi se lahko kasneje izvršila oziroma začasni ureditvi spornega razmerja s ciljem preprečitve uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode.

11. Predlagatelj se v pritožbi sklicuje predvsem na nove dokaze, katere je pridobil naknadno in v času vložitve tožbe z njimi še ni razpolagal in s katerimi dokazuje predvsem nastanek težko nadomestljive škode. Do teh pritožbenih navedb, ki se nanašajo na ostale pogoje za izdajo začasne odredbe (2. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ in 3. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ), se pritožbeno sodišče ne opredeljuje, ker za odločitev o pritožbi niso odločilnega pomena, saj se ti pogoji presojajo le, če je izkazana verjetnost terjatve kot prvi pogoj za izdajo začasne odredbe.

12. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

13. Predlagatelj, ker s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).

Datum zadnje spremembe:

19.02.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba X Pdp 489/2012
• VDSS sklep X Pdp 1394/2010
• VDSS sklep X Pdp 647/2015