VDSS Sklep Pdp 550/2019

Jedro

Ker sodišče prve stopnje tožnika kljub podanemu dokaznemu predlogu ni zaslišalo oziroma ker ni navedlo drugih pravno dopustnih razlogov za zavrnitev tega dokaznega predloga, tožniku s svojim nezakonitim postopanjem ni omogočilo obravnavanja pred sodiščem. S tem je kršilo načelo kontradiktornosti in storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 3.020,00 EUR razlike stroškov za prevoz na delo in z dela ter za plačilo 13.000,00 EUR odškodnine zaradi diskriminacije (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan povrniti pravdne stroške v višini 2.183,92 EUR (II. točka izreka)¹.

2. Zoper navedeno sodbo tožnik vlaga laično pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.). Navaja, da ni bil pravilno vabljen na prvi narok za glavno obravnavo, prav tako mu v vabilu na koncu naroka dne 29. 6. 2018 ni bil določen pravilen datum naslednjega naroka. Sodišče tožniku ni dovolilo, da je zaslišan in ni navedlo razlogov za to odločitev. Sodišče je tožnika nedopustno omejevalo pri postavljanju vprašanj in navajanju dejstev, prav tako je nedopustno in brez navedbe razlogov zavrnilo njegov predlog za javno obravnavo in snemanje narokov. Sodišče v zapisnike o opravljenih narokih za glavno obravnavo ni zapisalo vseh ugovorov tožnika in vprašanj, ki jih pričam ni smel postaviti. Sojenje je bilo pristransko. Nasprotuje ugotovitvi sodišča, da je pooblastil A.A. in B.B. za prijavo začasnega prebivališča, saj pisava in podpisa na pooblastilih nista njegova. Vztraja, da je ves čas trajanja delovnega razmerja pri toženi stranki prihajal na delo z naslova C., kamor se je z dela tudi vračal. To je bilo znano tudi direktorju tožene stranke. Navaja, da je prejel premalo plačanih potnih stroškov tudi za mesece julij, avgust in september 2015. Pogodbo o zaposlitvi je podpisal zaradi zastraševanja, groženj, pritiskov in diskriminacije direktorja tožene stranke. Vztraja, da mu je tožena stranka prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje poravnala le do 1. 7. 2015.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje je zagrešilo zatrjevano bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožniku s svojim nezakonitim postopanjem ni omogočilo obravnavanja pred sodiščem.

6. Tožnik je v predmetnem sporu uveljavljal plačilo stroškov prevoza na delo in z dela za obdobje od julija 2015 do maja 2017 v višini 3.020,00 EUR in uveljavljal odškodnino zaradi kršitve prepovedi diskriminacije in zaradi kršitve prepovedi nadlegovanja v višini 13.000,00 EUR. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik v delovnem razmerju s toženo stranko kot delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. Sprva je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas z dne 17. 7. 2015 za obdobje od 20. 7. 2015 do 31. 10. 2015, nato pa pogodbo za nedoločen čas z dne 26. 10. 2015 za obdobje od 1. 11. 2015 dalje. Delovno razmerje pri toženi stranki je tožniku prenehalo s 5. 5. 2017.

7. Pritožbeno sodišče je v predmetnem sporu enkrat že odločalo. S sklepom opr. št. Pdp 1042/2018 z dne 28. 3. 2019 je pritožbi tožnika ugodilo in prvostopenjsko sodbo, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbena zahtevka tožnika, razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Z navedenim sklepom je pritožbeno sodišče ugotovilo kršitev načela kontradiktornosti iz 5. člena ZPP in s tem bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V ponovljenem sojenju je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano sodbo.

8. Ni utemeljena pritožbena navedba, da tožnik ni bil pravilno vabljen na prvi narok za glavno obravnavo dne 23. 5. 2018. Sodišče prve stopnje je tožniku poslalo vsebinsko pravilno vabilo z dne 13. 3. 2018, ki ga je tožnik prejel 14. 3. 2018, kot je razvidno iz vročilnice na list. št. 32. Naroka pa se je tožnik tudi udeležil (list. št. 36). Postopkovna kršitev, ki jo je sodišče prve stopnje storilo, ker zaradi napake v datumu vabila na narok za glavno obravnavo 29. 6. 2018 tožniku ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem, pa je bila odpravljena z razveljavitvenim sklepom pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 1042/2018. Zato pritožbene navedbe v tej smeri niso utemeljene.

9. Neutemeljene in nekonkretizirane so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje tožnika nedopustno omejevalo pri navajanju dejstev na naroku za glavno obravnavo. Iz zapisnika naroka za glavno obravnavo z dne 20. 6. 2019 je razvidno, da sodišče prve stopnje tožniku ni dovolilo navajati dejstev, ki jih je že navedel v svojih vlogah, novih navedb pa po izrecni izjavi tožnik ni imel. Postopanje sodišča prve stopnje je bilo zato pravilno in skladno z določbo 286. člena ZPP. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni ugodilo tožnikovemu predlogu, da se vodenje narokov za glavno obravnavo snema, in da ni navedlo razlogov za takšno odločitev. Vodenje narokov za glavno obravnavo je v pristojnosti sodišča, ki se lahko svobodno odloča, ali bo izvajanje dokazov snemalo. Snemanja celotnih narokov za glavno obravnavo pa ZPP ne predvideva. Odločitev sodišča, da izvedbe dokazov ne bo snemalo, v nobenem smislu ne posega v načelo javnosti glavne obravnave, ki je zagotovljena z možnostjo polnoletnih oseb, da so navzoče na obravnavi (293. člen ZPP).

10. Ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, da sodišče prve stopnje v zapisnik narokov za glavno obravnavo ni vneslo vseh ugovorov tožnika, ki jim ni bilo ugodeno, in vseh vprašanj pričam, ki jih tožnik ni smel postaviti. Poleg tega, da so navedene pritožbene navedene prepavšalne, da bi jih pritožbeno sodišče lahko obravnavalo, tožnik očitane kršitve četrtega 124. člena ZPP, ki je relativne narave (prvi odstavek 339. člena ZPP), ni grajal pravočasno že na samem naroku (prvi odstavek 286.b člena ZPP) oziroma to iz zapisnikov ne izhaja. Da sodišče prve stopnje ustreznega grajanja ni zapisalo v zapisnik, tožnik v pritožbi ne trdi. Prav tako tožnik v pritožbi ne pove, kako bi takšno postopanje sodišča prve stopnje lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.

11. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje kršilo tožnikovo pravico, da o njegovih pravicah iz delovnega razmerja odloča nepristransko sodišče, ki je del pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (URS; Ur. l. RS, št. 33/91 in nasl.). Tožnik v pritožbi ne navaja konkretnih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na pristranskost odločanja sodišča prve stopnje. Zgolj navajanje postopkovnih kršitev pa za tak sklep še ne zadošča.

12. Utemeljeno pa je pritožbeno navajanje, da bi sodišče prve stopnje tožnika moralo zaslišati. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi (8. točka obrazložitve) in že prej na naroku za glavno obravnavo dne 20. 6. 2019 (list. št. 108) pojasnilo, da dokaza s tožnikovim zaslišanjem ni izvedlo, ker tožnik takšnega dokaznega predloga ni podal. Vendar pa navedeno ne drži. Tožnik je v dopolnitvi tožbe z dne 10. 10. 2017 navedel, da "kot oškodovana oseba čuti moralno odgovornost, da resnico pove pred pristojnim sodiščem". S tem je tožnik podal dokazni predlog s svojim zaslišanjem, ki pa ga sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Želja tožnika, da je zaslišan pred sodiščem prve stopnje, pa je razvidna tudi iz zapisnika zadnjega naroka za glavno obravnavo z dne 20. 6. 2019, na katerem je tožnik izrecno izjavil, da "naj mu sodišče dovoli, da osebno pove, kaj se mu je zgodilo" (list. št. 108). Takšno izjavo, dano po tem, ko je sodišče prve stopnje tožniku pojasnilo, da ga ne more zaslišati, ker takšnega dokaznega predloga ni podal, je treba šteti za ustrezno grajanje kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 286.b člena ZPP).

13. V skladu z razpravnim načelom iz 7. člena ZPP morajo stranke predlagati dokaze, s katerimi dokazujejo zatrjevana dejstva. To pomeni, da mora biti vsebina dokaznega predloga takšna, da je iz nje razvidno, izvedbo katerega dokaza stranka predlaga in katera dejstva želi s tem dokazom dokazovati. To omogoča sodišču, da v skladu z 287. členom ZPP o dokaznih predlogih odloči - bodisi odredi izvedbo dokaza z dokaznim sklepom bodisi izvedbo dokaza zavrne. Kadar v postopku nastopa prava neuka stranka, ki nima kvalificiranega pooblaščenca, mora sodišče prevzeti aktivnejšo vlogo (12. člen ZPP), da takšni stranki zagotovi enako možnost za uveljavljanje njenih pravic, tako da nobena od strank nima bistvene prednosti pred drugo. Zaradi pravne neukosti stranke so lahko njeni procesni (dokazni) predlogi dvoumni oziroma nejasni, kar mora sodišče upoštevati in v okviru ustreznega materialno-procesnega vodstva (285. člen ZPP) razjasniti. Čeprav pritožbeno sodišče ocenjuje, da je bil tožnikov dokazni predlog z njegovim zaslišanjem jasen in nedvoumen (tudi ob upoštevanju tožnikovih izjav na zadnjem naroku za glavno obravnavo), bi sodišče prve stopnje v primeru nejasnosti to lahko preverilo z ustreznim materialno-procesnim vodstvom na glavni obravnavi. Ni dovolj, da je tožniku le predstavilo možnost brezplačne pravne pomoči, saj ima tožnik pravico, da v postopku nastopa brez pooblaščenca².

14. Ker sodišče prve stopnje tožnika kljub podanemu dokaznemu predlogu ni zaslišalo oziroma ker ni navedlo drugih pravno dopustnih razlogov za zavrnitev tega dokaznega predloga, tožniku s svojim nezakonitim postopanjem ni omogočilo obravnavanja pred sodiščem. S tem je kršilo načelo kontradiktornosti in storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker tožnik v dosedanjem postopku sploh še ni bil zaslišan, od ocene njegovi izpovedi pa je odvisen njegov celoten uspeh v tem sporu, je ugotovljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka takšne narave, da je pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo namesto sodišča prve stopnje. S tem bi tudi preveliki meri poseglo v tožnikovo pravico do pritožbe zoper ugotovljeno dejansko stanje. Po presoji pritožbenega sodišča pa vnovična razveljavitev sodbe v predmetnem sporu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje glede na datum vložitve tožbe (4. 9. 2017) še ne pomeni hujše kršitve tožnikove pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Zato tudi na tej osnovi pritožbeno sodišče ni bilo dolžno sojenja opraviti samo (drugi odstavek 354. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotovljeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka odpraviti, tožnika zaslišati in mu z ustreznim procesnim postopanjem dati možnost pravičnega in enakovrednega obravnavanja pred sodiščem. Glede na trditveno podlago tožnika v tem sporu³ bo moralo sodišče prve stopnje utemeljenost zahtevka za plačilo odškodnine presojati ne le z vidika kršitve prepovedi diskriminacije, ampak tudi z vidika kršitve prepovedi nadlegovanja⁴. Pri ponovnem odločanju o stroških postopka bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti tudi očitno pisno pomoto v II. točki izreka izpodbijane sodbe (peti odstavek 328. člena ZPP).

15. Drugih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ni presojalo, ker glede na sprejeto odločitev niso bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

16. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

-------------------------------
¹ II. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje se dobesedno glasi: "Tožeča stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v višini 2.183,92 EUR v roku 8 dni." Ker pa je iz obrazložitve sodbe (20. točka) razvidno, da je tožnik dolžan stroške postopka povrniti toženi stranki, je jasno, da gre v izreku sodbe za očitno pisno pomoto, ki pritožbenemu sodišču ni onemogočala, da odloči o pritožbi.
² Prvi odstavek 86. člena ZPP. Izjema velja le za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi (tretji odstavek istega člena).
³ Tožnik je trdil, da je direktor tožene stranke D.D. na sestanku 26. 10. 2015 uporabljal diskriminatorne, žaljive, nedostojanstvene in ponižujoče izraze, povezane s tožnikovim socialnim statusom in narodnostjo.
⁴ Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje (prvi odstavek 7. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl.).

Datum zadnje spremembe:

13.01.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 547/2019
• VDSS Sodba in sklep Pdp 1053/2016
• VDSS Sodba Pdp 294/2017