<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Psp 142/2019

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2019:PSP.142.2019
Evidenčna številka:VDS00027952
Datum odločbe:22.08.2019
Senat:Edo Škrabec (preds.), Jože Cepec (poroč.), Elizabeta Šajn Dolenc
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:prekoračenje tožbenega zahtevka - umik tožbe

Jedro

Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je tožbeni zahtevek prekoračen tudi, če je odločeno o umaknjenem delu tožbenega zahtevka, ki s sklepom še ni bil ustavljen. Sodišče mora po 3. odstavku 188. člena ZPP ob umiku tožbe in izpolnjenih pogojih iz tega člena sicer izdati sklep o ustavitvi postopka, vendar je ta sklep po sodni praksi in pravni teoriji le deklaratorne narave. Tožeča stranka umika tožbe ne more več preklicati, torej umika niti njegovih posledic ne more več preprečiti. Po tem, ko tožeča stranka tožbo umakne, sodišče o umaknjenem tožbenem zahtevku ne sme več meritorno soditi (razen, če umik prepreči tožena stranka).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje

- v III. točki izreka razveljavi in

- v IV. točki izreka spremeni tako, da glasi:

"Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 855,68 EUR v roku 15 dni po prejemu sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

II. Tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbe v znesku 279,99 EUR v roku 15 dni po prejemu sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 23. 8. 2017 in št. ... z dne 23. 1. 2017 (I. točka izreka). Tožnico je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu do 70 % in zaradi posledic bolezni do 30 % od 29. 12. 2016 dalje in ji priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto, kjer bo opravljala pretežno sedeče delo, brez hoje po neravnem terenu, plezanja in hoje po lestvah, brez dvigovanja in prenašanja bremen, težjih od 5 kg, ter brez stalnih in/ali pogostih prisilnih drž vratne hrbtenice, s polnim delovnim časom od 29. 12. 2016 dalje (II. točka izreka). V preostalem, to je na priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, je tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka). Sklenilo je, da tožnica krije svoje stroške postopka sama (IV. točka izreka).

2. Zoper III. in IV. točko izreka sodbe se pritožuje tožnica po pooblaščencu. Ker je na zadnjem naroku tožbeni zahtevek prilagodila izvedenskemu mnenju in umaknila zahtevek po časovni razbremenitvi, čemur toženec ni nasprotoval, za odločanje o tožbenem zahtevku, s katerim je uveljavljala skrajšani delovni čas, ni podlage. Kljub delnemu umiku zahtevka je sodišče prve stopnje, namesto da bi postopek v tem delu ustavilo, s III. točko izreka razsodilo tudi o pravici do dela s krajšim delovnim časom. Ker je po delnem umiku tožbenega zahtevka v sporu v celoti uspela, ji mora toženec povrniti stroške postopka. Tudi sicer je zmotno stališče, da je uspela le s sorazmerno majhnim delom zahtevka. Predlaga povračilo stroškov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v izpodbijanem delu, torej v obsegu izpodbijane III. in IV. točke izreka1, in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravnem postopku (ZPP)2 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je s III. točko izreka sodbe zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka podana absolutno bistvena procesna kršitev, s IV. točko izreka pa zmotno uporabljeno materialno pravo.

5. Po 2. členu ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)3 in sodni praksi4 je v socialnem sporu sodišče vezano na meje postavljenega zahtevka. Kadar sodišče tožniku prisodi nekaj drugega ali več, kot je zahteval, gre za prekoračitev tožbenega zahtevka. Pomeni absolutno bistveno kršitev procesnih pravil, vendar pritožbeno sodišče nanjo ne pazi po uradni dolžnosti, temveč samo na zahtevo stranke (3. odstavek 350. člena ZPP). Če ugotovi, da je bil s sodbo sodišča prve stopnje prekoračen tožbeni zahtevek, sodišče druge stopnje po 357. členu ZPP glede na naravo prekoračitve s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu po potrebi vrne zadevo v ponovno sojenje. Odločitev preko zahtevka, torej ultra petitum je mogoče sanirati le z razveljavitvijo sodbe v delu, v katerem je odločeno preko zahtevka.

Vrhovno sodišče5 je že zavzelo stališče, da je tožbeni zahtevek prekoračen tudi, če je odločeno o umaknjenem delu tožbenega zahtevka, ki s sklepom še ni bil ustavljen. Sodišče mora po 3. odstavku 188. člena ZPP ob umiku tožbe in izpolnjenih pogojih iz tega člena sicer izdati sklep o ustavitvi postopka, vendar je ta sklep po sodni praksi in pravni teoriji6 le deklaratorne narave. Tožeča stranka umika tožbe ne more več preklicati, torej umika niti njegovih posledic ne more več preprečiti.7 Po tem, ko tožeča stranka tožbo umakne, sodišče o umaknjenem tožbenem zahtevku ne sme več meritorno soditi (razen, če umik prepreči tožena stranka). V obravnavnem primeru je sodišče prve stopnje meritorno odločalo tudi o umaknjenem delu tožbe.

6. Tožnica je s prvotno postavljenim tožbenim zahtevkom8 med drugim uveljavljala odpravo izpodbijanih odločb toženca, razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti zaradi poškodbe pri delu in priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem delovnem mestu z omejitvami od 29. 12. 2016 dalje. Na naroku 28. 1. 2019 je del tožbe, s katerim je uveljavljala časovno razbremenitev oziroma priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, umaknila.9 Toženec se do delnega umika na naroku niti kasneje ni izjavil. Čeprav je bila tožba v delu na priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega umaknjena, toženec pa v zakonskem roku umiku ni nasprotoval, sodišče prve stopnje ni postopalo po 3. odstavku 188. člena ZPP in postopka v tem delu ni ustavilo, temveč je meritorno razsodilo tudi o tej pravici. Pomeni, da je razsodilo preko zahtevka, na kar pritožnik utemeljeno opozarja.

7. Utemeljena je tudi pritožba v delu zoper stroškovni sklep. Ne glede na delni umik tožbe, je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je tožnica v sporu uspela le s sorazmerno majhnim delom zahtevka, s katerim niso nastali posebni stroški.

8. Po 1. odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške. Pri povračilu stroškov sodnega postopka nasprotni stranki je načeloma odločilen uspeh v sporu. Vendar lahko sodišče odloči, da mora ena stranka povrniti vse stroške, ki jih je imela nasprotna stranka, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški (3. odstavek 154. člen ZPP).

9. Sodišče prve stopnje je odpravilo izpodbijani odločbi toženca, tožnico razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in ji priznalo pravico do premestitve s še dodatnimi fizičnimi razbremenitvami. Prav pravnomočna odprava nepravilnih in nezakonitih izpodbijanih upravnih odločb in priznanje pravice iz invalidskega zavarovanja, je edino odločilno za oceno tožničinega uspeha v postopku. Že zaradi odprave obeh nezakonitih posamičnih upravnih aktov je namreč potrebno šteti, da tožnica v sodno socialnem sporu ni uspela le s sorazmerno majhnim delom zahtevka10. Pri razčiščevanju invalidnosti zgolj zaradi tega, kar se je poleg ugotavljanja potrebe po fizičnih razbremenitvah, ugotavljala potreba po časovni razbremenitvi, niso nastali nobeni posebni stroški.

10. Glede na vse predhodno navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano III. točko izreka sodbe zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka na podlagi 357. člena ZPP razveljavilo, izpodbijani stroškovni sklep v IV. točki izreka pa zaradi zmotno uporabljenih materialno pravnih določb o kritju stroškov postopka na temelju 3. točke 365. člena ZPP spremenilo tako, da je toženec dolžan tožnici povrniti stroške postopka v znesku 855,68 EUR v roku 15 dni po prejemu sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

11. Dosojeni stroški postopka na prvi stopnji so odmerjeni v skladu s 6. in 11. členom ter tarifno št. 15 Odvetniške tarife (OZ)11. Tožnici se prizna 300 točk za tožbo, 300 točk za pristop na prvi narok, 20 točk za odsotnost iz pisarne, 3 x 225 točk za pripravljalne vloge, 150 točk za pristop na drugi narok, 20 točk za odsotnost iz pisarne. Skupaj torej 1465 točk in 24,65 točk za materialne stroške oziroma 683,75 EUR. Prizna se še 2 x kilometrina na relaciji Krško - Brežice - Krško (24 km) v znesku 17,76 EUR in 22 % DDV v znesku 154,17 EUR. Priznani stroški torej znašajo 855,68 EUR. Višje priglašeni stroški niso utemeljeni.

12. Ob takšnem pritožbenem izidu, ko je tožnica s pritožbo v celoti uspela, ji je toženec dolžan skladno s 165. v zvezi s 154. členom ZPP povrniti tudi stroške pritožbenega postopka v višini 279,99 EUR. Priznanih je 375 točk za pritožbo in 7,5 točk za materialne stroške, kar znaša 229,5 EUR, ter 22 % DDV v znesku 50,49 EUR, skupaj torej 279,99 EUR. Priglasitev stroškov za posvet s stranko ni utemeljena, ker so ti stroški že zajeti v drugih postavkah.

-------------------------------
1 I. in II. točka izreka sodbe nista predmet presoje pritožbenega sodišča.
2 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
3 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.
4 Na primer VIII Ips 181/2016.
5 Sodba in sklep III Ips 107/2014 in III Ips 83/2015.
6 Lojze Ude in drugi avtorji, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006, stran 217.
7 Prepreči jih lahko le še tožena stranka, če v umik tožbe ne privoli (2. odstavek 188. člena ZPP).
8 Tožba na listovni številki 1- 4 sodnega spisa.
9 Zapisnik z naroka 28. 1. 2019 na listovni številki 76 sodnega spisa.
10 Na primer Psp 306/2018.
11 Ur. l. RS, št. 2/2015.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 188, 188/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzMDEz