<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Psp 193/2019

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2019:PSP.193.2019
Evidenčna številka:VDS00027888
Datum odločbe:22.08.2019
Senat:Nada Perič Vlaj (preds.), Elizabeta Šajn Dolenc (poroč.), Edo Škrabec
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Institut:bolniški stalež - odločitev o pravdnih stroških

Jedro

Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o pravdnih stroških pravilno upoštevalo vse okoliščine konkretnega primera. Čeprav je tožena stranka pravilno ugotovila skupno število vtoževanih dni bolniškega staleža za posamezno obdobje in čeprav je temeljno merilo za odločanje o stroških postopka, uspeh v pravdi, po prepričanju pritožbenega sodišča pri tem ni mogoče upoštevati zgolj matematični faktor, torej število dni, za katere je ugotovljen bolniški stalež, pač pa še druge okoliščine in vsak element, pomemben za odločitev. V konkretnem primeru tako npr. utemeljenost predlagane odprave izpodbijanih odločb in sklepa. Le tako je možno tudi o stroških postopka sprejeti življenjsko razumno odločitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi stroškovni del sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom v odločbi tožene stranke št. ... z dne 24. 5. 2018 odpravilo prvi odstavek izreka odločbe in zavrnilo zahtevek, da se odpravi tudi drugi in tretji odstavek izreka odločbe. V odločbi imenovanega zdravnika tožene stranke št. ... z dne 19. 4. 2018 pa je v prvem odstavku izreka odpravilo drugi stavek (I. točka izreka). Z II. točko izreka je ugotovilo, da je bil tožnik 5. 5. 2018 do 14. 6. 2018 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno zaradi bolezni. S III. točko izreka je sodišče prve stopnje v odločbi tožene stranke št. ... z dne 24. 5. 2018 odpravilo prvi odstavek izreka odločbe in zavrnilo zahtevek, da se odpravi tudi drugi in tretji odstavek izreka odločbe. Odpravilo je sklep imenovanega zdravnika št. ... z dne 14. 5. 2018. S IV. točko izreka pa je tožbo v delu, za ugotovitev zmožnosti za delo po 4 ure dnevno zaradi bolezni za čas od 14. 7. 2018 do 19. 2. 2019 zavrglo in sklenilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 498,27 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje, do plačila.

2. Zoper stroškovni del sodbe, to je zoper V. točko izreka, je toženec vložil pritožbo smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Meni, da je glede na 154. in 155. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) tožeča stranka upravičena do povračila stroškov sorazmerno glede na njen uspeh v pravdi. Glede na tožbeni zahtevek tožeče stranke je njen uspeh v postopku z ugotovitvijo, da je bila začasno nezmožna za delo zaradi bolezni od 5. 5. 2018 do 14. 6. 2018 v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno, kar znaša 41 dni, za obdobje od 14. 7. 2018 do 19. 2. 2019, kar znaša 221 dni, pa je sodišče tožbo zavrglo, se da zaključiti, da znaša dosežen uspeh tožeče stranke v postopku 15,65 % in ne 40 %. Tožeča stranka bi tako bila po mnenju tožene stranke upravičena do povračila stroškov v višini 194,94 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. V drugem odstavku citirane določbe pa je določeno, da lahko sodišče, če stranka deloma zmaga v pravdi, glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov postopka.

5. Glede na citirano določbo je pri odločanju o stroških postopka glavni kriterij uspeh v pravdi. Vendar pa ta določba hkrati omogoča, da sodišče pri odločanju o povrnitvi stroškov upošteva vse okoliščine primera.

6. Iz tožnikovega zahtevka (listovna št. 68) izhaja, da je uveljavljal, da se odločba imenovanega zdravnika z dne 19. 4. 2018 v zvezi z drugostopno odločbo z dne 24. 5. 2018 ter sklep imenovanega zdravnika z dne 14. 5. 2018 v zvezi z drugostopno odločbo z dne 24. 5. 2018 v celoti odpravita in da se ugotovi, da je bil začasno nezmožen za delo od 5. 5. 2018 do 14. 6. 2018 ter od 14. 7. 2018 do 19. 2. 2019 v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno zaradi bolezni. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odpravilo prvi odstavek odločbe z dne 24. 5. 2018, v odločbi imenovanega zdravnika z dne 19. 4. 2018 je v prvem odstavku odpravilo drugi stavek ter v odločbi z dne 24. 5. 2018 odpravilo prvi odstavek in sklep imenovanega zdravnika z dne 14. 5. 2018 ter ugotovilo, da je bil tožnik 5. 5. 2018 do 14. 6. 2018 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno zaradi bolezni. S sklepom pa je tožbo v delu, za ugotovitev zmožnosti za delo po 4 ure dnevno zaradi bolezni za čas od 14. 7. 2018 do 19. 2. 2019, zavrglo. Glede na tožnikov tožbeni zahtevek in takšno odločitev je sodišče prve stopnje zaključilo, da je tožnik uspel le delno, in sicer v višini 40 %, v preostalem delu, torej v višini 60 % pa ni uspel.

7. Takšna odločitev pa je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pravilna. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo vse okoliščine konkretnega primera. Čeprav je tožena stranka pravilno ugotovila skupno število vtoževanih dni bolniškega staleža za posamezno obdobje in čeprav je temeljno merilo za odločanje o stroških postopka, uspeh v pravdi, po prepričanju pritožbenega sodišča pri tem ni mogoče upoštevati zgolj matematični faktor, torej število dni, za katere je ugotovljen bolniški stalež, pač pa še druge okoliščine in vsak element, pomemben za odločitev. V konkretnem primeru tako npr. utemeljenost predlagane odprave izpodbijanih odločb in sklepa. Le tako je možno tudi o stroških postopka sprejeti življenjsko razumno odločitev.

8. Ker je sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških postopka postopalo prav na takšen način in upoštevalo še utemeljenost predlagane odprave izpodbijanih odločb, je pravilno zaključilo, da je tožnik v pravdi uspel v višini 40 % ter mu sorazmerno glede na njegov uspeh v pravdi, priznalo stroške postopka. Pritožbeno sodišče je pritožbo toženca iz zgoraj navedenih razlogov in dodatno, ker se pritožba neutemeljeno sklicuje na zadevi Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 470/2012 in št. Psp 22/2013, saj ne gre za identična primera, skladno z določbo 353. člena v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo stroškovni del sodbe sodišča prve stopnje.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMyOTkw