VDSS Sodba Psp 191/2019

Jedro

Po noveli ZPIZ-2E se obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani, šteje kot pokojninska doba brez dokupa. ZPIZ-2E je v 5. členu za uživalce pokojnin, ki so starostno ali predčasno pokojnino uveljavili z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, tudi omogočil, da zahtevajo novo odmero pokojnine z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje kot pokojninske dobe brez dokupa. Takšno odmero lahko zahteva tudi uživalec delne pokojnine, uživalec sorazmernega dela pokojnine ter tudi zavarovanec, ki se mu izplačuje 20 % pokojnine.

Ker je bil tožnik upokojen po ZPIZ-1, ki ne ločuje med pokojninsko dobo in pokojninsko dobo brez dokupa in tudi, če bi bil upokojen po ZPIZ-2, ker pokojninske dobe dopolnjene v prostovoljnem zavarovanju sploh nima, tožnik ni upravičen do ponovne odmere po noveli ZPIZ-2E. Ponovne odmere starostne pokojnine na kakšni drugi pravni podlagi, pa tožnik ni uveljavljal, niti se ni skliceval na takšne razloge, ki bi utemeljevali ponovno odmero.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ..., št. dosjeja: ... z dne 6. 11. 2018 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 10. 5. 2018 ter da se mu ponovno odmeri pokojnina v višjem znesku.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik smiselno, zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v času urejanja papirjev za upokojitev s strani toženca dobil jasno potrdilo, da ima vse pogoje za pokojnino. Pri tem ni bil posebej opozorjen o svojem pokojninskem stanju. Nihče mu ni svetoval, da naj kaj dokupi ali kakorkoli izboljša svoj status za priznanje pokojnine. Meni, da se sodišče nepotrebno sklicuje na prostovoljno plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zakonu, veljavnem do 31. 12. 2012, saj se s tem ruši sistem. Predlaga ugodno rešitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

5. Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca z dne 6. 11. 2018, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo z dne 10. 5. 2018. S slednjo je bilo odločeno, da tožnik nima pravice do ponovne odmere starostne pokojnine. Takšno odločitev je sodišče prve stopnje štelo za pravilno in zakonito, s tem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče.

6. Med strankama je sporno, ali je tožnik na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 65/2017, v nadaljevanju ZPIZ-2E), ki je stopil v veljavo 1. 1. 2018, upravičen do ponovne odmere starostne pokojnine. Z ZPIZ-2E je dopolnjena 23. točka 7. člena tedaj veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2), ki opredeljuje pojem pokojninske dobe brez dokupa. Po ZPIZ-2E se tudi obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani, šteje kot pokojninska doba brez dokupa. Pred novelo ZPIZ-2E se je v pokojninsko dobo brez dokupa štelo le obdobje vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe (7. člen ZPIZ-2). Pred novelo pokojninske dobe iz naslova prostovoljnega zavarovanja oziroma dokupljene pokojninske dobe ni bilo mogoče enačiti z institutom pokojninske dobe brez dokupa iz četrtega in petega odstavka 27. člena ZPIZ-2.

7. Po noveli ZPIZ-2E se torej obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani, šteje kot pokojninska doba brez dokupa. ZPIZ-2E je v 5. členu za uživalce pokojnin, ki so starostno ali predčasno pokojnino uveljavili z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, tudi omogočil, da zahtevajo novo odmero pokojnine z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje kot pokojninske dobe brez dokupa. Takšno odmero lahko zahteva tudi uživalec delne pokojnine, uživalec sorazmernega dela pokojnine ter tudi zavarovanec, ki se mu izplačuje 20 % pokojnine.

8. Bistveno za rešitev sporne zadeve je za odgovor na vprašanje, ali je tožnik upravičen do ponovne odmere starostne pokojnine, ugotovitev, po katerem predpisu je bila tožniku priznana pravica do starostne pokojnine in ali je starostno pokojnino uveljavil z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje. Glede na citirano določbo 5. člena ZPIZ-2E je namreč ponovna odmera pokojnine namenjena samo tistim uživalcem pokojnin, ki so imeli v pokojninsko dobo všteta obdobja prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012 in se jim po ZPIZ-2 do sedaj ni upoštevala kot pokojninska doba brez dokupa.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnik ni bil nikoli prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje in da je bila tožniku kot delovnemu invalidu oziroma upravičencu iz četrtega odstavka 394. člena ZPIZ-2, priznana pravica do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve ZPIZ-2, torej po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1). To pa pomeni, da tudi v kolikor bi tožnik bil prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, to ne bi vplivalo na odločitev v konkretni zadevi, to je na priznanje pravice do pokojnine ali na odmero pokojnine. ZPIZ-1, to je predpis, po katerem je bila tožniku priznana pravica do starostne pokojnine, namreč ne ločuje med pokojninsko dobo in pokojninsko dobo brez dokupa oziroma je bila vsa pokojninska doba (tudi, če je šlo za prostovoljno obvezno zavarovanje) izenačena. Do razlik med pokojninskimi dobami in posledično do strožjih pogojev pri upokojevanju, je prišlo šele z uveljavitvijo ZPIZ-2 in pri tistih upravičencih, ki so pokojnino uveljavili po ZPIZ-2 z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje.

10. Ker je bil tožnik upokojen po ZPIZ-1, ki ne ločuje med pokojninsko dobo in pokojninsko dobo brez dokupa in tudi, če bi bil upokojen po ZPIZ-2, ker pokojninske dobe dopolnjene v prostovoljnem zavarovanju sploh nima, tožnik ni upravičen do ponovne odmere po noveli ZPIZ-2E. Ponovne odmere starostne pokojnine na kakšni drugi pravni podlagi, pa tožnik ni uveljavljal, niti se ni skliceval na takšne razloge, ki bi utemeljevali ponovno odmero. Povsem brez podlage je tožnikov očitek, da ni bil poučen o morebitnem dokupu pokojninske dobe in do zvišanja pokojnine.

11. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje kot pravilno in zakonito.

Datum zadnje spremembe:

04.11.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 65/2023
• VDSS Sodba Psp 288/2022
• VDSS Sodba Psp 296/2018