VDSS Sklep Pdp 12/2019

Jedro

Pritožba utemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved nezakonita zato, ker tožena stranka ni dokazala, da je v aktu o sistemizaciji za delovno mesto pomočnice direktorice določen pogoj poskusnega dela.

Pritožba utemeljeno graja materialnopravno stališče, da v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljanega poskusnega dela delavcu ni dopustno očitati kršitev pogodbenih obveznosti v času trajanja poskusnega dela, oziroma da je v primeru takih očitkov mogoča le redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Res je sicer, da je kršenje pogodbenih obveznosti načeloma podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnega razloga, ki je opredeljen v 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, vendar pa ni izključeno, da delodajalec prav zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja presodi, da delo delavca ne ustreza njegovim pričakovanjem, ki jih ta utemeljeno oblikuje glede na zahteve delovnega mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 11. 2017 nezakonita (I. točka izreka), da tožnici delovno razmerje ni prenehalo na tej podlagi, ampak je trajalo z vsemi pravicami in obveznostmi do 12. 10. 2018 (II. točka izreka) ter da je tožena stranka dolžna tožnici za čas od prenehanja delovnega razmerja 9. 12. 2017 do 12. 10. 2018 priznati pravice iz delovnega razmerja, predvsem obračunati osnovno plačo v višini 1.155,27 EUR bruto in tožnici izplačati ustrezni neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji tožbeni zahtevek (razlika od priznane bruto plače po sodbi do 2.201,91 EUR z dodatkom na delovno dobo in odvod davkov in prispevkov) pa je zavrnilo (III. točka izreka). Toženi stranki je še naložilo, naj tožnici obračuna denarno povračilo v višini 5.776,35 EUR bruto in izplača ustrezni neto znesek, višji tožbeni zahtevek do 22.019,10 EUR pa je zavrnilo (IV. točka izreka). Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek za plačilo mesečnih razlik v plači v višini 1.850,21 EUR za obdobje od septembra 2017 do novembra 2017, s pripadajočim davkom na delovno dobo, upoštevajoč že plačane davke in prispevke ter s plačilom neto zneska skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka). Tožbo je zavrglo v delu, ki se nanaša na obračun in plačilo dodatka za delovno dobo (VI. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna povrniti tožnici stroške postopka v višini 1.440,81 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VII. točka izreka).

2. Zoper sodbo (pravilno: ugodilni del sodbe) vlaga pritožbo tožena stranka zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek tožnice stroškovno v celoti zavrne kot neutemeljen, oziroma njeno razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v novo sojenje v spremenjenem senatu. Pove, da že iz same pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 8. 2017 izhaja, da je bilo za delovno mesto pomočnice direktorice predvideno poskusno delo v trajanju treh mesecev. Glede aneksa navaja, da ne gre za dejanski aneks k pogodbi o zaposlitvi, temveč za dodatna dela, ki so zaposlenim naložena v času izvajanja ... programov za ministrstvo. Navaja, da je bilo tožnici od vsega začetka znano, da bo njena zaposlitev pri toženi stranki odvisna od uspešno opravljenega poskusnega dela in se sklicuje na izpovedi prič A.A. in B.B., v primeru dvoma pa bi sodišče prve stopnje lahko zaslišalo še C.C. ki je pri toženi stranki zadolžena za kadrovske zadeve, česar sodišče prve stopnje neutemeljeno ni storilo. Meni, da bi sodišče prve stopnje lahko naložilo priči predložitev kopije akta o sistemizaciji delovnih mest pri toženi stranki. Sklicuje se na odločitev pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 447/2017 in trdi, da je tožnica s podpisom pogodbe o zaposlitvi, v kateri je vključeno poskusno delo, nanj pristala. Zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava, saj je v ZDR določeno, da se pogodba o zaposlitvi lahko sklene pod pogojem poskusnega dela. Sodišču prve stopnje očita, da je pri citiranju 11. člena Kolektivne pogodbe za kulturno dejavnost v Republiki Sloveniji zmotno navedlo vsebino te določbe, saj iz nje ne izhaja, da mora biti poskusno delo predhodno določeno v splošnem aktu delodajalca. Nasprotuje sklicevanju sodišča prve stopnje na judikat Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 53/2008, saj se nanaša na drugačen primer (neobjavljen splošni akt), iz njega pa sicer izhaja, da je sodišče delodajalca dolžno pozvati k predložitvi potrebnih listin, česar pa ni storilo. Trdi, da so obstajali vsebinski razlogi za redno odpoved ter se sklicuje na odpoved in pisno oceno poskusnega dela, iz katerih izhaja, da tožnica ni pokazala potrebnih delovnih izkušenj in osebnostnih lastnosti, ki jih je tožena stranka pričakovala. V zvezi s tem se sklicuje na izpovedi zakonite zastopnice ter prič A.A. in D.D.. Pove, da so v odpovedi navedene kršitve delovnih obveznosti tudi okoliščine, ki so kazale na to, da tožnica odrejenega dela ne želi oziroma ni zmožna opravljati. Meni, da je tudi v takem primeru dopustna odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, prav tako iz sodne prakse kot razlog zanjo izhajajo osebnostne lastnosti delavca, zaradi katerih se ne more vključiti v delovni proces (npr. da se ni pripravljen podrediti delovnim navodilom oziroma ni pripravljen dela opraviti v skladu s pričakovanji delodajalca). Opisuje ravnanje tožnice pred podajo tožbe, ko je z dopisom z dne 11. 12. 2017 toženo stranko neutemeljeno očrnila pred njenim naročnikom ministrstvom. Sklicuje se na izpovedi prič, da je tožena stranka v zvezi z delom tožnice prejemala pritožbe in celo zahtevo po odstranitvi tožnice z mesta vodje ... programa s strani naročnika, za kar je tožena stranka podala ustrezne dokazne predloge, ki jih je sodišče prve stopnje z neprepričljivo obrazložitvijo zavrnilo. Meni, da bi z zaslišanjem prič, zaposlenih pri naročniku, dokazala, kaj vse je bilo narobe v zvezi z opravljanjem dela tožnice za potrebe izvajanja ... programov. Sklicuje se na odločitvi pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 46/2017 in Pdp 825/2016. Trdi, da je jasno in natančno opisala razloge, na podlagi katerih je sprejela svojo odločitev, da tožnica ni uspešno opravila poskusnega dela. Opozarja, da je tožnica toženi stranki ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 8. 2017 zamolčala, da ne izpolnjuje pogojev za zasedbo tega delovnega mesta (potrebnih delovnih izkušenj z ... skupinami). Glede na to in predlog tožnice za sodno razvezo se zavzema za ugotovitev ničnosti sklenjene pogodbe o zaposlitvi po uradni dolžnosti. Nasprotuje višini dosojenega denarnega nadomestila za razvezo pogodbe o zaposlitvi v višini petih mesečnih plač in se sklicuje na sodno prakso. Trdi, da je to previsoko glede na trajanje delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki (skupno eno leto, le nekaj mesecev pa je dejansko opravljala delo). Meni, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da tožnica za delo na delovnem mestu ni imela ustreznih kompetenc. Po njenem mnenju na odmero ne vpliva, da so bile v odpovedi tožnici očitane kršitve pogodbenih obveznosti, niti da je tožnica ostala brez denarne socialne pomoči oziroma nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev za drugo ustrezno delovno mesto, kar je prejemala pred zaposlitvijo pri toženi stranki. Trdi, da je odločitev sodišča prve stopnje v zvezi s tem povsem splošna, tako da tožena stranka dejansko ne ve, zakaj je sodišče prve stopnje dosodilo odškodnino v navedeni višini. Dalje navaja, da bi v zvezi z višino odškodnine sodišče moralo upoštevati, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas dveh let.

3. Pritožba je bila vročena tožnici, ki nanjo odgovarja. Predlaga njeno zavrnitev in naložitev plačila stroškov odgovora na pritožbo toženi stranki. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela tožnice na podlagi 5. alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl. – ZDR-1). Zavzelo je naslednja stališča:

- da je izpodbijana odpoved nezakonita zato, ker tožena stranka ni dokazala, da je v aktu o sistemizaciji za delovno mesto pomočnice direktorice določen pogoj poskusnega dela,

- da je bil aneks k pogodbi o zaposlitvi sklenjen v nasprotju z 49. členom ZDR‑1, ker je šlo za spremembo delovnega mesta,

- da pri oceni poskusnega dela ne gre za presojo krivdnih ravnanj oziroma kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonita, ker iz nje v pretežnem delu izhaja krivdni razlog in le v manjšem delu odpovedni razlog neuspešnega poskusnega dela, ki pa ga tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala,

- da je bilo tožnici v odpovedi poleg kršitev delovnih obveznosti v povezavi z delovnim časom očitano še, da je nesamostojna pri delu ter nedosledna pri upoštevanju navodil nadrejenih oziroma jih samovoljno prikraja, da pa tožena stranka v postopku ni dopolnila in konkretizirala očitkov tožnici glede nesamostojnosti pri delu in neupoštevanja navodil, tega pa izpoved zakonite zastopnice tožene stranke in zaslišanih prič ne more nadomestiti,

- da je za odmero denarnega povračila zaradi razveze pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR-1 poleg trajanja zaposlitve odločilno, da je bilo tožnici v odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitano kršenje pogodbenih obveznosti, kar je krivdni razlog, glede katerega je postopek odpovedi pogodbe bistveno drugačen kot v primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela, ter da je tožnica ostala brez denarne socialne pomoči, ki jo je prejemala pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki.

7. Pritožba utemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved nezakonita zato, ker tožena stranka ni dokazala, da je v aktu o sistemizaciji za delovno mesto pomočnice direktorice določen pogoj poskusnega dela. V času odpovedi veljavna Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 45/94 in nasl. – Kolektivna pogodba) je v 11. členu določala, da so aktivnosti in posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja za posamezno delovno mesto ali področje določeni z aktom o sistemizaciji, če niso urejeni s posebnimi predpisi. Sodišče prve stopnje je v 8. točki obrazložitve zmotno zapisalo vsebino te določbe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sicer v tretjem odstavku 15. člena ista kolektivna pogodba določa, da delovna mesta, za katera je predvideno poskusno delo, določa akt o sistemizaciji delovnih mest, ki ga pripravi direktor, sprejme pa svet zavoda (tretji odstavek). Vendar pa taka določba ne pomeni, da je nezakonit dogovor o poskusnem delu, če je vključen le v pogodbo o zaposlitvi, saj je v prvem odstavku 125. člena ZDR-1 jasno določeno, da se v pogodbi o zaposlitvi delavec in delodajalec lahko dogovorita o poskusnem delu. Iz citiranih določb kolektivne pogodbe ne izhaja, da gre za položaj iz drugega odstavka 9. člena ZDR-1, ko se s kolektivno pogodbo določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa ta zakon (nenazadnje so citirane določbe kolektivne pogodbe enake že od leta 1994, torej iz časa pred sprejemom ZDR-1 in Zakona o delovnih razmerjih, Ur. l. RS št. 42/02 in nasl. – ZDR). Tako jih ni mogoče tolmačiti tako, da je veljavnost dogovora o poskusnem delu iz pogodbe o zaposlitvi odvisna od predhodne določitve pogoja poskusnega dela za posamezno delovno mesto v aktu o sistemizaciji. Glede na to je bil dogovor o poskusnem delu za delovno mesto, opredeljeno v pogodbo o zaposlitvi, veljavno sklenjen.

8. Pritožba utemeljeno graja tudi materialnopravno stališče, da v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljanega poskusnega dela delavcu ni dopustno očitati kršitev pogodbenih obveznosti v času trajanja poskusnega dela, oziroma da je v primeru takih očitkov mogoča le redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Res je sicer, da je kršenje pogodbenih obveznosti načeloma podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnega razloga, ki je opredeljen v 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, vendar pa ni izključeno, da delodajalec prav zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja presodi, da delo delavca ne ustreza njegovim pričakovanjem, ki jih ta utemeljeno oblikuje glede na zahteve delovnega mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi (prim. s sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 301/2010 z dne 7. 11. 2011 ter odločitvama pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 664/2015 z dne 28. 1. 2016 in Pdp 1077/2014 z dne 16. 10. 2014). Sodišče prve stopnje bi tako moralo v sodnem postopku po vsebini presojati tudi očitke iz izpodbijane odpovedi, da je tožnica prepozno prihajala na delovno mesto in predčasno odhajala domov ter da ni dosegala tedenskega polnega delovnega časa, kar je tožena stranka zadosti konkretizirano zatrjevala. Ker tega zaradi zmotnega materialnopravnega stališča ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

9. V zvezi s presojo ostalih očitkov iz izpodbijane odpovedi (da tožnica pri delu ni bila samostojna in ni bila dosledna pri izvrševanju direktnih navodil s strani nadrejene osebe, da si je samovoljno prikrajala navodila, na kar je bila s strani nadrejene osebe večkrat izrecno opozorjena) pa pritožba pravilno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zavzelo zmotno stališče, da tožena stranka v postopku ni dopolnila in konkretizirala očitkov tožnici glede nesamostojnosti pri delu in neupoštevanja navodil. V odpovedi so sicer razlogi za neuspešno opravljeno poskusno delo tožnice res navedeni relativno skopo, vendar pa glede na primerljive zadeve iz sodne prakse ni mogoče šteti, da je odpoved zaradi tega neobrazložena (prim. s sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 85/2016 z dne 21. 6. 2016), zato je potreben preizkus njene vsebinske zakonitosti pred sodiščem. Delodajalec lahko očitke iz odpovedi oziroma negativne ocene poskusnega dela, katerih resničnost se dokazuje v sodnem postopku, konkretizira do prvega naroka (prim. z judikatom Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 62/2017 z dne 6. 6. 2017). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 23. 5. 2018, ki jo je sodišču predložila na prvem naroku za glavno obravnavo, navajala trditve v zvezi z očitki iz odpovedi, do katerih se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni opredelilo oziroma jih ni upoštevalo. Tožena stranka je tako podala trditve glede neustreznega vodenja poročil in druge dokumentacije skladno z dokumentacijo vodenja kakovosti, prisotnosti na delovnem mestu oziroma opravljanjem dela od doma, neupoštevanja navodil v zvezi z vzpostavitvijo skupnega delovišča v prostorih družbe E. d. o. o. ter inšpekcijskega postopka v zvezi s tem, neprimernega odnosa do dela in udeležencev ... programa, v zvezi s sestankom na ministrstvu novembra 2017 ter očitki v zvezi z delom tožnice pri izvajanju ... programa na ministrstvu, itd. Teh očitkov sodišče prve stopnje nepravilno ni presojalo po vsebini.

10. Podana je zatrjevana kršitev določb postopka, ker sodišče prve stopnje ni navedlo ustreznih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov za zaslišanje C.C. ter prič, zaposlenih pri naročniku tožene stranke ministrstvu. Zavrnilo jih je namreč z obrazložitvijo, da tožena stranka očitkov o tožničini nesamostojnosti pri delu in neupoštevanjem navodil sploh ni konkretizirala, čeprav se je pripravljalna vloga, predložena na prvem naroku za glavno obravnavo, vsaj delno nanašala tudi na navedena očitka. Glede na to je zmotna tudi ugotovitev sodišča o tem, da so izpovedi zakonite zastopnice tožene stranke in obeh članov komisije brez ustrezne trditvene podlage, zaradi česar naj jih ne bi bilo mogoče upoštevati.

11. Ker pritožba utemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava ter posledično nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani del sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Glede na naravo stvari in okoliščine primera pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne bi bilo ekonomično, da bi samo dopolnilo postopek, poleg tega bi pritožbeno sodišče samo prvič ugotavljalo okoliščine, na podlagi katerih bo mogoče ugotoviti, ali so utemeljeni očitki iz odpovedi očitki o kršenju pravil o delovnem času ter ali so utemeljeni zadostno konkretizirani očitki v zvezi s tožničinim nespoštovanjem navodil in nesamostojnostjo pri delu, saj bi bila strankam sicer odvzeta pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave RS.

12. Za pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje bo sodišče prve stopnje moralo (ponovno) izvesti potrebne dokaze, v zvezi z dokazi, za katere se bo odločilo, da jih ne bo izvedlo, pa bo moralo navesti pravilne razloge za njihovo neizvedbo. V novem sojenju bo moralo upoštevati materialnopravna stališča iz tega sklepa, v primeru ponovne ugoditve tožbenemu zahtevku tudi določbe drugega odstavka 118. člena ZDR-1, v kateri so jasno navedeni kriteriji za določitev višine denarnega povračila namesto reintegracije (pritožba pravilno uveljavlja, da na njegovo odmero ne more vplivati zmotno materialnopravno stališče, da je bilo tožnici v odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitano kršenje pogodbenih obveznosti, ter da je tožnica ostala brez denarne socialne pomoči, ki jo je prejemala pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki).

13. Pritožbeno sodišče ni sledilo pritožbenemu predlogu tožene stranke, da se nova glavna obravnava opravi pred spremenjenim senatom oziroma drugim predsednikom senata, saj za takšno odločitev ni utemeljenega razloga (356. člena ZPP).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Datum zadnje spremembe:

10.08.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Pdp 785/2019
• VDSS sodba Pdp 486/2016
• VDSS Sodba in sklep Pdp 257/2018