VDSS Sodba Psp 453/2018

Jedro

Pogoja starosti in pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne in predčasne pokojnine sta določena kumulativno ter morata biti izpolnjena sočasno. Če torej eden izmed določenih pogojev ni izpolnjen, pravice do pokojnine ni mogoče priznati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije stroške pritožbe sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 12. 1. 2018 in št. ... z dne 19. 9. 2017, priznanje pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine od 17. 9. 2014 oziroma od 17. 5. 2015 dalje in odreditev tožencu, da odmeri ter izplača vtoževano pokojninsko dajatev, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne pokojnine do plačila (I. točka izreka). Ugotovilo je, da tožnica nima pravice do starostne niti predčasne pokojnine na podlagi zahteve z dne 10. 12. 2014 (II. točka izreka). Sklenilo je, da tožnica svoje stroške postopka krije sama (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Zmoten je zaključek sodišča, da zaradi pravnomočnosti odločbe z dne 15. 3. 2016 ni več utemeljeno sklicevanje na sodbo, po kateri je bil toženec dolžan v ponovljenem upravnem postopku odločiti, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-2. Vzporedno sta tekla dva postopka. Po izdaji sodbe v zadevi V Ps 97/2017, s katero je bilo tožencu naloženo, da ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do pokojnine po ZPIZ-2, je umaknila tožbo v zadevi VI Ps 617/2016. Po predhodni pisni informaciji z dne 17. 12. 2014 je pogoje za predčasno pokojnino izpolnila že 17. 5. 2015, zato bi ji bilo potrebno pravico priznati že v prvem pritožbenem postopku in od takrat dalje. Ker ji je toženec napačno prikazoval, da bo pogoje po ZPIZ-1 izpolnila 17. 9. 2014, se je v zmoti odjavila iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, posledično pa 17. 5. 2015 ni izpolnjevala pogojev za priznanje pravice. Zavarovanje je nato uredila naknadno, vendar šele 10. 12. 2015, saj je toženec o tem ni ustrezno poučil in ji ni omogočil, da bi čim lažje zavarovala svoje pravice. Prikrajšana je za pravico od 17. 5. 2015 dalje. Čeprav je bil sodni spor na podlagi zahteve z dne 17. 12. 2014 še v teku, je 24. 9. 2015 vložila novo zahtevo za priznanje pokojnine, ki ji ni bila priznana pred 11. 12. 2105, kljub temu da pogoje po ZPIZ-2 izpolnjuje najmanj od 17. 5. 2015 dalje. Predlaga povrnitev stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)¹ pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

5. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti zavrnilnih odločb o priznanju pravice do starostne in predčasne pokojnine, izdanih v ponovljenem upravnem odločanju. S sodbo sodišča prve stopnje, opr. št. VI Ps 97/2017 z dne 5. 4. 2017, potrjeno s sodbo pritožbenega sodišča, opr. št. Psp 227/2017 z dne 29. 6. 2017 sta bili namreč odpravljeni zavrnilni odločbi o pravici do starostne pokojnine, izdani na podlagi zahteve z dne 10. 12. 2014. Že takrat je bilo ugotovljeno, da tožnica s pokojninsko dobo, dopolnjeno do 31. 12. 2012, v trajanju 37 let in 24 dni ter starostjo 56 let in 3 mesece, ni izpolnila pogojev za starostno upokojitev po 36. členu v zvezi s 391. členom² Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)³, in tožencu naloženo, da ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do pokojnine, torej starostne ali predčasne, po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)⁴, veljavnem od 1. 1. 2013 dalje.

Vendar je bilo tudi v ponovljenem upravnem odločanju, po tem ko je bila tožnici na podlagi zahteve za priznanje pravice do pokojnine po ZPIZ-2 z dne 24. 9. 2015 z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 15. 3. 2016 v zvezi z odločbo z dne 17. 12. 2015⁵ že priznana pravica do predčasne pokojnine po ZPIZ-2 od 11. 12. 2015 dalje, ugotovljeno, da pogojev za priznanje starostne niti predčasne pokojnine pred 11. 12. 2015 ne izpolnjuje. Enako je pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje, ki je pogoje za priznanje pravice obravnavalo tudi vsebinsko, zato pritožbene navedbe v smeri zmotnega zaključka o pravnomočnosti datuma priznanja pravice ne morejo biti relevantne.

6. Z dopolnitvijo starosti 59 let in 2 meseca ter 39 let in 13 dni pokojninske dobe je tožnica, ki je bila v obvezno pokojninsko zavarovanje vključena do 19. 12. 2014, z 11. 12. 2015 izpolnila pogoje za priznanje predčasne pokojnine iz 29. člena ZPIZ‑2. Vendar so bili prispevki za obdobje od 18. 9. 2014 do 19. 12. 2014, ko je bila v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključena prostovoljno, plačani 10. 12. 2015, po tem ko so ji bili sicer predhodno plačani prispevki 20. 1. 2015 vrnjeni. Prispevki za čas prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za obdobje od 18. 9. 2014 do 19. 12. 2014 v trajanju 3 mesecev in 2 dni, torej med 20. 1. 2015 in 10. 12. 2015 niso bili plačani. Plačani niso bili niti na dan 17. 5. 2015, ko je sicer dopolnila pogoj starosti 58 let in 8 mesecev, določen za priznanje pravice do predčasne pokojnine v letu 2015. Navedeno je za pritožbeno rešitev zadeve tudi edino relevantno. Pomeni namreč, da tožnica na dan 17. 5. 2015 z dopolnjeno pokojninsko dobo 38 let, 9 mesecev in 11 dni ni izpolnjevala pogoja predpisane pokojninske dobe 39 let za priznanje pravice do predčasne pokojnine.

7. Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, sta pogoja starosti in pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne in predčasne pokojnine določena kumulativno ter morata biti izpolnjena sočasno. Če torej eden izmed določenih pogojev ni izpolnjen, pravice do pokojnine ni mogoče priznati.

Po 2. odstavku 29. člena ZPIZ-2 je zavarovanka v letu 2014 pridobila pravico do predčasne pokojnine pri starosti 58 let in 4 mesece ter 38 letih in 8 mesecih pokojninske dobe. V letu 2015 pa pri starosti 58 let in 8 mesecev ter 39 letih pokojninske dobe. Po 5. odstavku 27. člena ZPIZ-2 je pridobila zavarovanka v letu 2014 pravico do starostne pokojnine, ko je dopolnila 58 let in 4 mesece starosti ter 38 let in 8 mesecev pokojninske dobe brez dokupa. V letu 2015 pa z dopolnitvijo 58 let in 8 mesecev starosti ter 39 let pokojninske dobe brez dokupa. Skladno s 3. odstavkom 27. člena ZPIZ-2 je bila v letu 2014 pravica do starostne pokojnine zavarovanki priznana tudi ob dopolnjenih 20 letih pokojninske dobe in 62 letih starosti. V letu 2015 pa ob dopolnjenih 20 letih pokojninske dobe ter 62 letih in 6 mesecih starosti.

8. Prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje omogoča osebam, ki izpolnjujejo pogoje iz 25. člena ZPIZ-2, da se pokojninsko in invalidsko zavarujejo tudi v primerih, ko sicer ne bi bili izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje. Vendar se obdobje prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko zavarovanje všteje v pokojninsko dobo le pod pogojem plačila prispevkov. Po 133. členu ZPIZ-2 se v zavarovalno dobo štejejo obdobja zavarovanja, če so bili za ta obdobja plačani predpisani prispevki. Gre za splošno pravilo pogoja plačila prispevkov. Izjema je določena le za zavarovance v delovnem razmerju.⁶

9. Čeprav je tožnica v letu 2014 oziroma ob prenehanju zavarovanja 19. 12. 2014, ko so bili prispevki za čas prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za obdobje od 18. 9. 2014 do 19. 12. 2014 plačani, s pokojninsko dobo v trajanju 39 let in 13 dni izpolnila pogoj pokojninske dobe za predčasno pokojnino, pa ni izpolnila predpisane starosti 58 let in 4 mesecev, saj je dopolnila starost 58 let in 3 mesece. Pogoj starosti je tožnica dopolnila z dnem 17. 5. 2015, ko je dopolnila 58 let in 8 mesecev starosti, vendar vse do 10. 12. 2015, ko so bili plačani prispevki, ni izpolnjevala pogoja pokojninske dobe. Brez obdobja od 18. 9. 2014 do 19. 12. 2014 v trajanju 3 mesecev in 2 dni je dopolnila le 38 let in 9 mesecev in 11 dni pokojninske dobe, ne pa predpisanih 39 let. Kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje, so bili pogoji za priznanje pravice do predčasne pokojnine izpolnjeni šele z 11. 12. 2015, z dopolnitvijo 39 let in 13 dni pokojninske dobe ter starosti 59 let in 2 meseca. Od takrat dalje ji je pravica do predčasne pokojnine tudi priznana. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo tudi, da tožnica pred priznanjem pravice do predčasne pokojnine ni izpolnila pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-2.

10. Tožnica je 19. 12. 2014 dopolnila 58 let in 3 mesece starosti ter 34 let, 5 mesecev in 3 dni pokojninske dobe brez dokupa in torej ni izpolnila pogoja starosti 58 let in 4 mesece, niti pogoja pokojninske dobe brez dokupa 38 let in 8 mesecev. Ob sicer dopolnjenih 20 letih pokojninske dobe, pa ni dopolnila starosti 62 let. Na dan 17. 5. 2015 je tožnica sicer dopolnila 58 let in 8 mesecev starosti, vendar z dopolnjeno pokojninsko dobo brez dokupa v trajanju 34 let 5 mesecev in 3 dni ni izpolnila pogoja pokojninske dobe brez dokupa v trajanju 39 let. Ni dopolnila niti starosti 62 let in 6 mesecev. Ob ponovnem plačilu prispevkov 10. 12. 2015 je tožnica dopolnila 59 let in 2 meseca starosti in torej izpolnila starostni pogoj, vendar pa s 34 leti, 5 meseci in 3 dnevi pokojninske dobe brez dokupa ni izpolnila pogoja pokojninske dobe brez dokupa 39 let za priznanje pravice. Poleg tega ni dopolnila starosti 62 let in 6 mesecev.

11. Pogoji za priznanje pravice do starostne ali predčasne pokojnine po ZPIZ-2 pred 10. 12. 2015 na podlagi zahteve z dne 10. 12. 2014 torej niso izpolnjeni. Tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih posamičnih upravnih aktov in priznanje vtoževane pokojninske dajatve pred 11. 12. 2015 je zato utemeljeno zavrnjen. Po sodni praksi⁷ predhodna pisna informacija o datumu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine nima obvezujoče, temveč zgolj informativno naravo, zato morajo pritožbena izvajanja v smeri prikrajšanja in kršitve načela varstva pravic strank ostati brezuspešna.

12. Zaradi vsega predhodno obrazloženega je bilo potrebno tudi pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na temelju 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Ob takšnem pritožbenem izidu je bilo potrebno skleniti še, da tožnica svoje stroške pritožbe krije sama (165. člen v zvezi z 154. členom ZPP).

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
² Dopolniti bi morala 57 let in 4 mesece starosti ter 37 let in 9 mesecev pokojninske dobe ali 61 let starosti in 20 let pokojninske dobe ali 63 let starosti in 15 let pokojninske dobe.
³ Ur. l. RS, št. 106/1999 s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
⁵ Sodni postopek je bil s sklepom sodišča prve stopnje, opr. št. VI Ps 617/2016 z dne 18. 10. 2017 ustavljen.
⁶ 134. člen ZPIZ-2.
⁷ Psp 255/2016, Psp 36/2018.

Datum zadnje spremembe:

17.08.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 103/2017
• VSRS Sodba VIII Ips 108/2017
• VDSS Sodba Psp 432/2017