VDSS Sklep Pdp 804/2018

Jedro

Toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznost.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del (II. točka izreka) sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je postopek ustavilo (I. točka izreka). Odločilo je, da mora tožnik v 8 dneh od vročitve sodne odločbe povrniti toženki stroške postopka v znesku 67,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila.

2. Zoper II. točko izreka se pritožuje toženka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni, podrejeno razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je tožnik v 5. 8. 2017 vloženi tožbi zahteval obračun 752,48 EUR bruto iz naslova dodatka za delo preko polnega delovnega časa za referenčna obdobja od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2016. Toženka je 5. 12. 2017 obračunala 146,54 EUR bruto in tožniku izplačala neto znesek, tožnik pa je 16. 8. 2018 tožbo v celoti umaknil. Ker je do umika tožbe prišlo osem mesecev po izpolnitvi zahtevka, torej ne takoj, bi tožnik na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP moral nositi vse stroške postopka, ne pa glede na uspeh v postopku. Iz sodne prakse izhaja pravnih standard pravočasnosti umika tožbe, ki znaša 8 oziroma kvečjemu 15 dni. Stališče sodišča, da med izpolnitvijo in umikom tožbe toženki niso nastali nobeni dodatni stroški, je pravno nerelevantno dejstvo, katerega ZPP ne zahteva. ZPP tudi ne določa izjem glede povrnitve stroškov, če tožnik ne umakne tožbe takoj po izpolnitvi zahtevka.

Navaja, da sodišče prve stopnje toženki za vlogo z dne 30. 8. 2018 ni priznalo 150 točk, ker naj bi v tej vlogi po nepotrebnem navajala materialnopravna naziranja glede vložene tožbe. Toženka je to storila z namenom, da bi se sodišče prepričalo, da je tožnik zahteval veliko število ur preveč, da je bila metodologija za ugotavljanje teh ur napačna, da so bile napačne navedbe glede višine osnove ter da bi sodišče lahko ugotovilo, da tožba ni bila umaknjena takoj po delni izpolnitvi zahtevka. Zato je sodišče z odločitvijo, da je bila vloga nepotrebna, zmotno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Toženka priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je bilo pravilno in popolno ugotovljeno ter pravilno uporabljeno materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je o stroških postopka odločalo na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP. Navedeni določbi se ne izključujeta, ampak dopolnjujeta, kar pomeni, da ni nepomembno dejstvo, da je tožnik v pravdi deloma uspel. Iz podatkov v spisu izhaja, da je toženka del vtoževane terjatve tožniku plačala decembra 2017, torej po odgovoru na tožbo, v katerem je tožbeni zahtevek prerekala po temelju in po višini. Res je med izvršenim plačilom in umikom tožbe poteklo osem mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Čeprav tožnik tožbe ni umaknil (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznost (tako tudi sklep VSL, opr. št. II Cpg 1320/2016). Zato je sodišče prve stopnje odločitev o stroških postopka materialnopravno pravilno oprlo na pravilo uspeha v pravdi.

6. Pritožba je neutemeljena tudi zoper odločitev, da se toženki za vlogo z dne 30. 8. 2018 prizna le 50 točk po tar. št. 39/3 Odvetniške tarife (OT - Ur. l. RS, št. 24/2015 in nasl.). Iz listin v spisu je razvidno, da je tožnik z vlogo z dne 16. 8. 2018 zaradi delne izpolnitve zahtevka tožbo umaknil v celoti. Zato je sodišče toženko pozvalo, da se v 15 dneh izjasni, ali z umikom soglaša. Na ta poziv je toženka sodišču poslala vlogo na štirinajstih straneh, pri tem pa se je v zvezi z umikom izjasnila le z enim stavkom (5. točka vloge). K umiku bi sodilo kvečjemu še zadnjih pet odstavkov. Vse ostale navedbe pa so bile povsem nepotrebne in je sodišče to vlogo pravilno štelo za obrazložen dopis po tar. št. 39/3 OT, saj se na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP stranki povrnejo le tisti stroški, ki so bili potrebni za pravdo.

7. Ker niso podani pritožbeni razlogi je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Ker toženka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

05.04.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 895/2018
• VDSS Sklep Pdp 132/2019
• VDSS Sklep Pdp 878/2018