VDSS Sodba Psp 368/2018

Jedro

Tožnik je izpolnjeval vse z zakonom določene pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje. V spornem obdobju je bil družbenik in tudi poslovodna oseba. Vpisan je bil v poslovni register in sicer vse do določenega datuma. V tem času ni bil vključen v obvezno zavarovanje, temveč je imel status upokojenca. Ker so bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, je tožena stranka pravilno odločila, da ima tožnik lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ..., št. dosjeja ... z dne 9. 10. 2017 in št. zadeve ..., št. ... z dne 5. 6. 2017.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da je bila pokojninska zakonodaja sprejeta samo in izključno z namenom zagotavljanja socialne varnosti posameznikom - zavarovancem. Potem, ko je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine in mu je bila na ta način zagotovljena socialna varnost za primer starosti iz naslova minulega dela (in posledično plačevanja prispevkov za PIZ) bi morala pravica do pokojnine ostati nedotaknjena. S tem, ko mu je tožena stranka z izpodbijanima odločbama "prisilno" vzpostavila status zavarovanca in sicer "za nazaj", to je za čas, ko je že prejemal pokojnino in mu hkrati odvzela pravico do pokojnine, je tožnik za navedeno obdobje ostal brez vseh prihodkov in mu je bila s tem tudi ogrožena njegova eksistenca. Dne 13. 12. 2016 mu je prenehalo delovno razmerje pri dotedanjem delodajalcu. Nato pa mu je bilo z odločitvami tožene stranke prisilno vzpostavljen status zavarovanca. Tožnik vse od 21. 10. 2016 pa do začetka maja leta 2017, to je do datuma, ko se je telefonično pozanimal o vzroku za neizplačevanje pokojnine za mesec april 2017 s strani tožene stranke ni bil seznanjen, da nima pravice do starostne pokojnine zaradi lastništva oziroma družbeništva v gospodarski družbi A. d. o. o. in hkratne funkcije direktorja v le-tej. V prisotnosti delavke tožene stranke je sicer podpisal zahtevek za priznanje starostne pokojnine, pri čemer pa ni dal negativnega odgovora na vprašanje o članstvu oziroma lastništvu in morebitni hkratni funkciji poslovodje, v kateri od gospodarskih družb. Vlogo oziroma zahtevek z dne 21. 10. 2016 je namreč izpolnjevala strokovna delavka. Tožnik pa je vlogo podpisal v dobri veri. Glede vzpostavitve statusa zavarovanca po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)¹ je potrebno slediti predvsem namenu določbe in sicer zakaj je treba določeno osebo šteti kot zavarovanca. Pri tem je potrebno predhodno odgovoriti tudi na vprašanje, ali je ta oseba (družbenik in hkrati direktor) tudi dejansko opravljala katerokoli od obeh funkcij v konkretni gospodarski družbi. Prav tako je potrebno odgovoriti, ali je navedena gospodarska družba sploh delovala oziroma funkcionirala. Glede na to, da v času, ko je bil tožnik po prenehanju delovnega razmerja, to je v času od 14. 12. 2016 do 19. 5. 2017 direktor kot tudi družbenik, družba ni ne poslovala in tudi ni izvajala nobenih drugih aktivnosti. Takoj, ko je izvedel za vzrok neizplačevanja pokojnine, je spremenil "poslovodečo osebo" oziroma samega sebe razrešil kot direktorja. Upoštevaje vse navedeno so se stekle takšne okoliščine, ki ne narekujejo oziroma ne dovoljujejo ugotovitve statusa zavarovanca po določbi 16. člena ZPIZ-2 za čas od 14. 12. 2016 do 19. 5. 2017. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)² pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ..., št. dosjeja ... z dne 9. 10. 2017, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve ..., št. ... z dne 5. 6. 2017. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ po uradni dolžnosti odločil, da ima tožnik lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova družbeništva v gospodarski družbi A. d. o. o., v kateri je hkrati poslovodna oseba, na podlagi prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2 od 14. 12. 2016 do 19. 5. 2017 za polni zavarovalni čas (40 ur na teden).

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki med strankama niso sporne, izhaja, da je bil tožnik v poslovnem registru vpisan kot edini družbenik A. d. o. o. od 26. 8. 2014 dalje in v času od 27. 8. 2014 do 19. 5. 2017 tudi kot direktor (poslovodna oseba) te družbe. V času od 14. 12. 2016 dalje ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Je pa bila tožniku z odločbo št. ... z dne 5. 1. 2017 priznana pravica do starostne pokojnine od 14. 12. 2016 dalje.

7. V zadevi je sporno, ali je obstajala obveznost tožnika, da je v času od 14. 12. 2016 do 19. 5. 2017 vključen v obvezno zavarovanje.

8. Skladno z drugim odstavkom 6. člena ZPIZ-2 nastane zavarovalno razmerje na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Skladno s prvim odstavkom 16. člena ZPIZ-2 se obvezno zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. V drugem odstavku istega člena pa je nadalje določeno, da se oseba iz prvega odstavka zavaruje za polni zavarovalni čas oziroma do polnega zavarovalnega časa, če so na drugi podlagi zavarovane za manj kot polni delovni oziroma zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno. Glede trajanja obveznega zavarovanja oseb iz 16. člena ZPIZ-2 pa je potrebno uporabiti določbo tretjega odstavka 22. člena ZPIZ-2, po katerem obvezno zavarovanje oseb iz 16. člena tega zakona traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot družbenik in poslovodna oseba, pa do dneva izbrisa iz takšnega registra.

9. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je tožnik izpolnjeval vse z zakonom določene pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje. Tožnik je bil v spornem obdobju družbenik in tudi poslovodna oseba. Vpisan je bil v poslovni register in sicer vse do 19. 5. 2017. V tem času ni bil vključen v obvezno zavarovanje, temveč je imel status upokojenca. Ker so bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, je tožena stranka pravilno odločila, da ima tožnik lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2 in sicer v času od 14. 12. 2016 pa do 19. 5. 2017 za polni zavarovalni čas (40 ur na teden). Podlago za svojo odločitev (za vodenje postopka po uradni dolžnosti) je imela tudi v določbah Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju: ZMEPIZ-1)³. V 75. členu je namreč določeno, da ima lastnost zavarovanca po tem zakonu vsaka fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje in je prijavljena v obvezno zavarovanje. Lastnost zavarovanca pridobi z dnem vzpostavitve pravnega razmerja, ki je podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po 1. točki 80. člena ZMEPIZ-1 se lastnost zavarovancev ugotavlja, če ni vložena prijava v zavarovanje, pa je bilo vzpostavljeno pravno razmerje, na podlagi katerega po zakonu nastane zavarovalno razmerje. Tožena stranka je v tem primeru pravilno upoštevala navedene določbe ter po uradni dolžnosti izdala upravni akt, s katerim je nadomestila opustitveno dolžnost zavarovalne osebe, da se ob vzpostavitvi pravnega razmerja, kot ga določa zakon, vključi v zavarovanje oziroma vloži prijavo v zavarovanje, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

10. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi bilo potrebno upoštevati, da družba ni poslovala in tudi ni izvajala nobenih drugih aktivnosti, posledično pa tudi tožnik ni posloval oziroma je ni vodil. Kot je bilo že pojasnjeno je za vključitev v zavarovanje odločilno zgolj dejstvo, da je bil tožnik kot poslovodna oseba družbe A. d. o. o. vpisan v poslovni register in da ni bil v spornem obdobju v zavarovanje vključen na drugi podlagi.

11. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da tožnik s strani delavcev tožene stranke v upokojitvenem postopku ni bil seznanjen, da ne bo imel pravice do starostne pokojnine zaradi lastništva oziroma družbeništva v gospodarski družbi in hkratne funkcije direktorja v le-tej. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je tožnik 21. 10. 2016 vložil zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine (B/8 sodnega spisa). V obrazcu je označeno, da izjavlja, da ni družbenik zasebne družbe oziroma ustanovitelj zavoda in da v sodnem registru ni vpisan kot poslovodja te zasebne družbe ali zavoda. Obrazec je tudi lastnoročno podpisan. Tožnik se pri tem ne more sklicevati na dobro vero, torej da je podpisal nekaj, kar naj bi mu pripravil referent pri toženi stranki. Gre za njegovo vlogo in s podpisom potrjuje resničnost navedb, ki jih stranke podajajo pod kazensko in odškodninsko odgovornostjo, kar izhaja tudi iz opozorila na vlogi (obrazcu), ki ga je podpisal tožnik.

12. Glede na navedeno, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 111/12 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

07.02.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 436/2018
• VDSS Sodba Psp 10/2017
• VDSS Sodba Psp 135/2019