VDSS Sodba Psp 323/2018

Jedro

V prvem odstavku 6. člena ZSVarPre je določeno, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Do denarne socialne pomoči so tako upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitve in olajšave po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 1. 12. 2017 in Centra za socialno delo A. št. ... z dne 12. 9. 2017 ter da se ugotovi, da je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči v višini 1.282,35 EUR mesečno od 17. 7. 2017 dalje (I. točka izreka) in sklenilo, da tožnikovi stroški postopka bremenijo proračun Republike Slovenije (II. točka izreka). Štelo je, da bi tožnik od zneska 46.000,00 EUR zagotovo lahko namenil določen del lastnemu preživljanju in tako ni izčrpal vseh možnosti za zagotovitev preživetja z lastnimi močmi.

2. Pritožuje se tožnik. V pritožbi navaja, da sodišče ni upoštevalo vseh specifičnih okoliščin konkretnega primera. Denar v višini 46.000,00 EUR je bil namenjen izključno reševanju stanovanjskega problema tožnikove družine za zagotovitev dostojnih bivalnih razmer. Hiša, v kateri živi tožnikova družina je potrebna obnove, ker je neizolirana, deloma tudi nevarna, streha na več mesti pušča in zamaka, ostrešje je trhleče, zaradi zlomljenega dimnika je oteženo normalno kurjenje peči, okna so nagnita in razpadajoča. S to situacijo je bil seznanjen tudi center za socialno delo. Tudi 10.000,00 EUR, ki jih je posodil hčerki je bilo vrnjenih in tudi ta denar se je porabil za rešitev stanovanjskega problema. Tako je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da bi lahko z navedenim denarnim zneskom razpolagal v druge namene - za lastno preživljanje. Ne strinja se s tem, da ni izčrpal vseh možnosti za zagotovitev preživetja, ker je 10.000,00 EUR posodil hčerki. Posojilo je bilo v celoti vrnjeno in porabljeno izključno in samo za rešitev stanovanjskega problema in zagotovitev znosnih bivalnih razmer tožnikove družine. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo pa spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega pred sodiščem prve stopnje izhaja, da je tožnik 17. 7. 2017 pri CSD vložil vlogo za denarno socialno pomoč. Navedel je, da živi z družino in sicer z ženo ter s štirimi otroki, od tega sta dva otroka osnovnošolca, dva obiskujeta srednjo šolo. Navedel je, da je z družino brez vsakršnih prihodkov in drugega premoženja. CSD je z odločbo z dne 12. 9. 2017 odločil, da tožnik in njegova družina niso upravičen do denarne socialne pomoči, do pravice do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje ter pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je CSD ugotovil, da je prišlo do spremembe lastništva nepremičnin pri enem od družinskih članov, kar družina ni javila. Družina je prejela znesek v višini 46.000,00 EUR, del tega zneska je tožnik posodil hčerki, ki ima svojo družino, preostali znesek pa je želel nameniti obnovi hiše. Takšno dejansko stanje izhaja tudi iz sodne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 2948/2015-1 z dne 6. 4. 2017, ki jo je CSD anonimno prejel. Tožnikova žena je na fiduciarni račun svoje pooblaščenke prejela kot kupnino za nepremičnino 46.000,00 EUR. Ta sredstva so bila dne 13. 4. 2017 izplačana tožnikovi ženi. Iz zapisnika narejenega na CSD izhaja, da sta se tožnik in njegova žena B.B. dne 25. 8. 2017 zglasila na CSD ter podala pojasnila oziroma izjavo, da sta del denarja, prejetega na podlagi poravnave, posodila hčerki za gradnjo hiše, preostali del sredstev pa potrebujeta za adaptacijo hiše oziroma stanovanja, v katerem živijo, saj je le-to dotrajano, ter pojasnila, da je denarna socialna pomoč edini dohodek za osnovno preživetje.

6. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami). Ta v 9. členu določa, da se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, pri ugotavljanju materialnega položaja, upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje, razen za ugotavljanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke in za ugotavljanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije najemnine, kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, glede katerih se uporablja zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke. Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre, Ur. l. RS, št. 61/10 s spremembami) v 2. členu določa, da je denarna socialna pomoč socialni varstveni prejemek in je namenjen tistim posameznikom, ki si materialno varnost ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Z denarno socialno pomočjo se upravičencu do nje, za čas prebivanja v Republiki Sloveniji, zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Šteje se, da je preživetje iz prejšnjega odstavka omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, s katerimi razpolaga po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom (prvi in drugi odstavek 4. člena ZSVarPre).

7. V prvem odstavku 6. člena ZSVarPre je določeno, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Do denarne socialne pomoči so tako upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitve in olajšave po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.

8. Ob tako določeni materialni podlagi je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno subsumiralo pod 6. člen ZSVarPre, ki določa, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov in ima pravico do denarne socialne pomoči le tisti, kdor si ne more preživetja zagotoviti sam, bodisi z delom bodisi s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja bodisi iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, določen s tem zakonom.

9. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje v 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Tožnik bi od zneska 46.000,00 EUR lahko namenil določen del lastnemu preživljanu. To, da je tožnik 10.000,00 EUR posodil hčerki za gradnjo hiše kaže na to, da tožnik ni izčrpal vseh možnosti za zagotovitev preživetja z lastnimi močmi. Tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da sodišče ni upoštevalo vseh specifičnih okoliščin konkretnega primera in da je bil denar v celoti namenjen izključno reševanju stanovanjskega problema tožnikove družine. Namen socialnih pomoči je ravno v tem, da je dolžan posameznik vsa sredstva, s katerimi družina lahko razpolaga, primarno porabiti za namen preživljanja in je tako denarna socialna pomoč skrajno sredstvo, s katerim se posamezniku zagotovi sredstva za preživljanje, v kolikor lastnih sredstev brez svoje krivde nima.

10. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je pomembno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času vložitve vloge oziroma do odločanja prvostopenjskega organa. V času odločanja prvostopenjskega organa pa je tožnikova družina razpolagala z denarnimi sredstvi, s katerimi bi si lahko zagotovila preživetje.

11. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

Datum zadnje spremembe:

07.02.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 487/2009
• VDSS Sodba Psp 100/2019
• VDSS sodba Psp 322/2012