VDSS Sodba Psp 398/2018

Jedro

Za odločitev je bistvena ugotovitev sodnega izvedenca, da je bilo že v času, ko je bil tožnik obravnavan na senatu invalidske komisije prve stopnje, tožnikovo zdravstveno stanje tako, da je narekovalo, ne samo, da se mu priznajo stvarne razbremenitve pri delu, temveč da je potrebna tudi časovna razbremenitev.

Je pa sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je sporna odločba postala pravnomočna z 8. 5. 2014, kar med strankama ni sporno. Novo pravico je tako priznalo z naslednjim dnem po pravnomočnosti, torej z 9. 5. 2014.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 14. 8. 2017 in št. ... z dne 1. 3. 2017. Razsodilo je, da je tožnik še nadalje delovni invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic poškodbe izven dela in se mu od 9. 5. 2014 dalje prizna pravica do dela na drugem delu z dvigovanjem bremen do 6 kg, brez pogostega težjega dinamičnega dela spodnjega dela telesa, brez hoje po lestvah ali odrih, pri čemer naj delo vsaj polovico delovnega časa poteka sede, v krajšem delovnem času 4 ure dnevno, 20 ur tedensko. Toženi stranki je naložilo, da bo o pravici in višini ter izplačevanju delnega nadomestila odločila s posebno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe. Odločilo je tudi, da je kontroli pregled potreben v mesecu juliju 2019.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je tožniku priznalo nove pravice iz invalidskega zavarovanja in sicer pravico do časovne razbremenitve, kljub temu, da po predhodni pravnomočni odločitvi glede pravic iz invalidskega zavarovanja, ni bila ugotovljena nikakršna sprememba v stanju delazmožnosti oziroma invalidnosti. Zavarovanci, ki so jim že bile priznane pravice iz invalidskega zavarovanja, lahko pod določenimi pogoji pridobijo "nove" pravice iz invalidskega zavarovanja in sicer, če je podana sprememba v stanju invalidnosti oziroma nastane nova invalidnost. V skladu z načelom neposeganja v materialno pravnomočne odločitve, pa mora biti takšna sprememba podana po predhodni pravnomočni odločitvi o pravicah iz invalidskega zavarovanja. Sodišče prve stopnje je tako zmotno priznalo tožniku nove pravice iz invalidskega zavarovanja, saj pri njem ni bilo ugotovljene spremembe v delovni zmožnosti in spremembe v stanju invalidnosti, ki bi nastale po zadnji pravnomočni odločitvi glede pravic iz invalidskega zavarovanja. Sodišče je tako zmotno uporabilo določbo 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)¹ v povezavi z določbo 158. člena Ustave RS. Posledično pa je sodišče tudi zmotno ugotovilo samo dejstvo nastanka nove invalidnosti. Tožena stranka se pri tem sklicuje na primer iz sodne prakse². V tej zadevi Vrhovno sodišče RS poudarja, da so predmet odločanja o novih pravicah lahko le novo nastala pravno pomembna dejstva, ki so nastala po koncu pravnomočno zaključenega postopka o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano prvostopenjsko sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti kot neutemeljen zavrne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)³, pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 14. 8. 2017, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnika, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 1. 3. 2017. Z omenjeno odločbo je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Odločeno je bilo tudi, da kontrolni pregled ni potreben.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v upravnem spisu izhaja, da je bil tožnik z odločbo št. ... z dne 17. 4. 2014 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe izven dela in mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto: z dvigovanjem bremen do 6 kg, brez pogostega in težjega dinamičnega mišičnega dela mišic spodnjega dela telesa (hoja po zahtevnem terenu, odrih, lestvah), delo naj poteka pretežno sede (vsaj polovico delovnega časa), s polnim delovnim časom od 25. 3. 2014 dalje. Odločeno je bilo tudi, da kontrolni pregled ni potreben. Na predlog osebnega zdravnika z dne 24. 6. 2016, se je pri toženi stranki začel nov postopek za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. V predsodnem postopku je bilo ugotovljeno, da pri tožniku ni prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju glede na predhodno pravnomočno odločitev, zato je bila njegova zahteva zavrnjena.

7. Sodišče prve stopnje je vprašanje tožnikove delovne zmožnosti razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja sodnega izvedenca s področja ortopedije. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja in tudi iz izpovedbe zaslišanega sodnega izvedenca izhaja, da so pri tožniku še vedno prisotne bolečine zaradi draženja osteosintetskega materiala v levi stegnenici in zaradi koščenih deformacij v predelu roba leve črevnice. Omenjeno povzroča tožniku funkcionalne motnje, ki se kažejo z bolečinami pri daljši obremenitvi, sedenju ali daljši stoji oziroma hoji. Glede na trenutno klinično stanje, sodni izvedenec ocenjuje, da tožnik za delo s stvarnimi razbremenitvami ni sposoben v polnem delovnem času, temveč je zaradi anatomskih ter funkcionalnih motenj zmožen le za delo v polovičnem delovnem času po 20 ur tedensko. Do teh ugotovitev je izvedenec prišel tako na podlagi proučitve medicinske dokumentacije v spisu kot tudi na podlagi osebnega pregleda tožnika. Izvedenec pričakuje, da se bo tožnikova delovna sposobnost po predvideni operaciji - odstranitvi motečega osteosintetskega materiala iz stegnenice in odstranitvi koščenega trna iz črevnice toliko izboljšalo, da bo potrebna nova ocena na osnovi stanja tožnika ob kontrolnem pregledu. Operacija je predvidena v mesecu maju 2019. Izvedenec je tudi pojasnil, da je bilo podobno stanje že pred 4 leti. Vsekakor pa z daljšo časovno obremenitvijo skozi leta, se glede na naravo stanje pričakovano slabša. Gre za prepričljivo mnenje sodnega izvedenca, na katero je sodišče prve stopnje utemeljeno naslonilo svojo odločitev. Nenazadnje tudi že iz poročila bolnišnice za rehabilitacijo A. z dne 26. 2. 2016 izhaja, da je pri tožniku poleg stvarnih razbremenitev potrebna tudi časovna razbremenitev, torej da delo opravlja po 4 ure dnevno. Omenjene ugotovitve med strankama tudi niso sporne.

8. Sporno je zgolj vprašanje, ali je imelo sodišče prve stopnje materialnopravno podlago, da je tožniku kot invalidu III. kategorije invalidnosti za čas od 9. 5. 2014 dalje priznalo novo pravico iz invalidskega zavarovanja. Gre za pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno. V 82. členu ZPIZ-2 je določeno, da zavarovanec, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti in ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom ter zavarovanec, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 55. letu starosti in ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje dela, na katerem dela, ali za drugo delo, vsaj s krajšim delovnim časom od polnega, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oziroma najmanj 20 ur tedensko. Splošni pogoji za pridobitev pravic na podlagi invalidnosti pa so določeni v 69. členu ZPIZ-2, ki jih tožnik izpolnjuje, kar med strankama tudi ni sporno.

9. Za odločitev je bistvena prepričljiva ugotovitev sodnega izvedenca, da je bilo že v času, ko je bil tožnik obravnavan na senatu invalidske komisije prve stopnje 25. 3. 2014, tožnikovo zdravstveno stanje tako, da je narekovalo, ne samo, da se mu priznajo stvarne razbremenitve pri delu, temveč da je potrebna tudi časovna razbremenitev.

10. Je pa sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je odločba št. ... z dne 17. 4. 2014 postala pravnomočna z 8. 5. 2014, kar med strankama ni sporno. Novo pravico je tako priznalo z naslednjim dnem po pravnomočnosti, torej z 9. 5. 2014. Glede na navedeno so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da naj bi sodišče prve stopnje kršilo načelo pravnomočnosti.

11. Glede pritožbenih navedb, da ni prišlo do sprememb v stanju invalidnosti oziroma da se tožnikovo zdravstveno stanje ni toliko poslabšalo, da bi bilo potrebno priznati nove pravice, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je bila očitno nepravilna že prva odločba, s katero je bila tožniku priznana pravica do premestitve in so mu bile določene zgolj stvarne razbremenitve, namesto da bi mu bila določena tudi časovna razbremenitev. V takem primeru pa je sodišče prve stopnje imelo ustrezno pravno podlago že v prvem odstavku 63. člena ZPIZ-2. Stanje invalidnosti je namreč narekovalo poleg stvarnih omejitev tudi časovno razbremenitev pri delu. Nenazadnje pa je tudi sodni izvedenec pojasnil, da se tožnikovo zdravstveno stanje spreminja, torej da se s potekom časa slabša. Gre za nova dejstva, na podlagi katerih je sodišče priznalo novo pravico iz invalidskega zavarovanja. Odločitev torej tudi ni v nasprotju z že citirano sodbo Vrhovnega sodišča RS, na katero se sklicuje tožena stranka.

12. Ker pa je v letu 2019 predvidena nova operacija zaradi odstranitve osteosintetskega materiala, je sodišče prve stopnje tudi pravilno odločilo, da je kontrolni pregled potreben v mesecu juniju 2019, kajti šele tedaj bo vidno, ali je zaradi odstranitve osteosintetskega materiala potrebno ponovno odločiti tudi o pravicah iz invalidskega zavarovanja.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami.
² Glej opr. št. VIII Ips 303/2017 z dne 30. 5. 2018.
³ Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

07.02.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 194/2020
• VDSS sodba Psp 49/2010
• VDSS Sodba Psp 16/2020