VDSS Sodba Pdp 750/2018

Jedro

Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Obe terjatvi delavcu pripadata na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZDR-1 v primeru izredne odpovedi delavca, v kolikor je izredna odpoved podana zaradi razlogov, navedenih v prvem odstavku 111. člena ZDR-1. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, s katerimi se pritožbeno sodišče v celoti strinja, izhaja, da je tožnica izredno odpoved podala ob predhodnem opominu na izpolnitev obveznosti in o tem obvestila pristojni inšpektorat. Ker toženka obveznosti ni izpolnila, je tožnica v predpisanem roku podala izredno odpoved, kot je določeno v drugem odstavku 111. člena ZDR-1. Odpoved je podala iz razloga po 4. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila izredna odpoved tožnice podana zakonito, posledično je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožnici:

- plačati odpravnino v znesku 10.904,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 3. 2017 do plačila;

- obračunati odškodnino za čas odpovednega roka v znesku 1.090,46 EUR in po odvodu davkov in prispevkov plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 3. 2017 do plačila (I. točka izreka).

Odločilo je, da je toženka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 582,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila, v 8 dneh pod izvršbo (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Navaja, da je sodišče kršilo pravila postopka, saj je napačno vročalo sodbo odvetniku A.A., kateremu je toženka preklicala pooblastilo. O tem je bilo sodišče obveščeno neposredno po končanem naroku za glavno obravnavo. Toženka je tožbo (pravilno: sodbo) prejela šele 10. 7. 2018 in zaradi tega ni imela dovolj časa za odgovor na tožbo (pravilno: pritožbo), s tem ji je bila kršena pravica do pritožbe. Že navedena kršitev terja razveljavitev napadene sodbe. Kršitev pravil postopka je bila storjena tudi z zavrnitvijo predlaganih dokazov (priče B.B.), sodišče pa ni navedlo, zakaj dokaza ni izvedlo. Zaradi neizvedbe tega dokaza je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Priča bi vedela povedati, da je tožnica zavestno zlorabljala pravice in je v razgovoru z omenjeno pričo izsiljevala, naj se odpusti nekoga drugega na istem delovnem mestu, saj bo sicer podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Toženka izrecno izpodbija tudi sklep o stroških, saj je bilo tožbenemu zahtevku neutemeljeno ugodeno. Povsem neutemeljeno so bili priznani potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež v drugem kraju, kot je naslov bivanja tožnice.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo navaja, da so pritožbene navedbe neutemeljene, da sodišče prve stopnje ni storilo očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter da je na podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja materialnopravno pravilno razsodilo. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, na katere opozarja pritožba. Dejansko stanje je popolno ugotovljeno in pravilno uporabljeno materialno pravo.

6. Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi bila sodba nepravilno vročena. Kot izhaja iz podatkov v spisu je toženko še na zadnjem naroku za glavno obravnavo 21. 6. 2018 zastopal odvetnik A.A. iz C.. Na tem naroku je bila glavna obravnava končana, pisni odpravek pa 22. 6. 2018 pravilno poslan imenovanemu odvetniku, ki je sodbo prejel 26. 6. 2018, kar izhaja iz podpisane vročilnice. Toženka je svojemu odvetniku res preklicala pooblastilo, vendar je obvestilo o tem sodišče prejelo šele 26. 6. 2018. Na podlagi drugega in tretjega odstavka 99. člena ZPP se mora preklic pooblastila naznaniti sodišču in preklic velja od trenutka, ko je nasprotna stranka (in sodišče) o tem obveščena. Zato sodišče prve stopnje ni kršilo določb postopka, ko je sodbo vročilo odvetniku A.A..

7. Pritožba neutemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi sodišče zavrnilo dokazne predloge toženke in ni navedlo vsebinskih razlogov za njihovo zavrnitev. Na podlagi določb 287. člena ZPP sodišče z dokaznim sklepom sprejme ali zavrne dokazne predloge strank, pri čemer mora v sklep, s katerim zavrne izvedbo dokaza, navesti, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo (drugi odstavek 287. člena ZPP). Če tega ne stori v samem sklepu, je dolžno razloge za zavrnitev predlaganega dokaza pojasniti v končni odločbi. Zavrnitev dokaznega predloga pa predstavlja kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kadar razlogi za takšno odločitev niso upravičeni oziroma ustavno sprejemljivi. Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti oziroma očitne neprimernosti predlaganega dokaza. Na ta način je namreč stranki, katere dokazni predlog je bil zavrnjen, dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade (tako npr. sklep VS RS, opr. št. VIII Ips 194/2017).

Sodišče prve stopnje je na naroku za glavno obravnavo z dokaznim sklepom sprejelo nekatere dokazne predloge strank, nekatere pa kot nepotrebne zavrnilo. V sodbi (4. in 5. točka obrazložitve) pa je zavrnitev dokaznih predlogov ustrezno obrazložena. Res je, da zavrnitev predlaganega zaslišanja B.B. ni navedena z imenom priče, ker tudi toženka v odgovoru na tožbo pri navedbi dokaznih predlogov (2. točka odgovora na tožbo) te priče ni navedla. Ker pa se je toženka sklicevala na določena dejstva, ki naj bi jih potrdila ta priča, je tudi sodišče prve stopnje v obrazložitvi navedlo, da je zavrnilo dokazne predloge, ki naj bi potrdili resničnost zatrjevanih dejstev. Tako je sodišče zavrnilo dokazne predloge za ugotovitev dejstva, da je toženka vodila postopek podaje odpovedi tožnici iz razloga invalidnosti, ker je to že razvidno iz listin v spisu, nerelevantno za odločitev v sporu pa je, da naj bi tožnica s podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zlorabila svoje pravice.

8. Pritožba neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično zmotno uporabo materialnega prava. Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Obe terjatvi delavcu pripadata na podlagi tretjega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl.) v primeru izredne odpovedi delavca, v kolikor je izredna odpoved podana zaradi razlogov, navedenih v prvem odstavku 111. člena ZDR-1. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, s katerimi se pritožbeno sodišče v celoti strinja, izhaja, da je tožnica izredno odpoved podala ob predhodnem opominu na izpolnitev obveznosti in o tem obvestila pristojni inšpektorat. Ker toženka obveznosti ni izpolnila, je tožnica v predpisanem roku podala izredno odpoved, kot je določeno v drugem odstavku 111. člena ZDR-1. Odpoved je podala iz razloga po 4. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila izredna odpoved tožnice podana zakonito, posledično pa je tudi utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

9. Neutemeljena je pritožba zoper odločitev o stroških postopka. Ker je tožnica s tožbo v celoti uspela, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP toženki naložilo, da tožnici plača stroške postopka. Pri tem je sodišče pravilno priznalo tožnici le za pravdo potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP), te pa odmerilo skladno z Odvetniško tarifo (OT - Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.). Utemeljeno so bili priznani tudi potni stroški (kilometrina) na podlagi 10. člena OT. Pritožba neutemeljeno navaja, da odvetniku kilometrina ne pripada, ker je njegov sedež izven bivališča tožnice in izven sedeža sodišča. Tožnica si je lahko izbrala drugega odvetnika, ki ima sedež v D., to pa je v kraju znotraj območja sodišča prve stopnje.

10. Pritožbeno sodišče je presodilo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker je spoznalo, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

11. Ker toženka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške. Tudi tožnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor ni prispeval k rešitvi pritožbe in je bil zato nepotreben (154., 155. in 165. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

17.01.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Pdp 159/2017
• VDSS sodba Pdp 1001/2011
• VDSS sklep Pdp 481/2011