VDSS Sklep Pdp 870/2018

Jedro

V primeru, če med postopkom pride do delnega umika tožbe, je poleg drugega odstavka 154. člena ZPP relevanten tudi prvi odstavek 158. člena ZPP, v ozadju katerega je okoliščina, da je bila vložitev tožbe potrebna za dosego izpolnitve zahtevka. Ne drži torej pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno razlogovalo o tem, da je bila tožba potrebna. Poleg tega pa je tudi v 155. členu ZPP predvideno, da sodišče o tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči po skrbni presoji vseh okoliščin primera.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je postopek delno ustavilo glede zneska 167,92 EUR bruto za obdobje od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2011, zneska 34,93 EUR bruto za obdobje od 1. 7. 2011 do 31. 12. 2011, zneska 292,39 EUR bruto za obdobje od 1. 7. 2014 do 31. 12. 2014 (I. točka izreka). Zavrnilo je, kar je zahteval tožnik več ali drugače, in sicer - za čas od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2011 za obračun 170,50 EUR bruto, odvod davkov in prispevkov in izplačilo neto zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 2. 2013 do plačila ter za plačilo zakonskih zamudnih obresti od pripadajočega neto zneska od 167,92 EUR bruto od 2. 2. 2013 do plačila, - za čas od 1. 7. 2011 do 31. 12. 2011 za obračun 86,76 EUR bruto, odvod davkov in prispevkov in izplačilo neto zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 2. 2013 do plačila ter za plačilo zakonskih zamudnih obresti od pripadajočega neto zneska od 34,93 EUR bruto od 2. 2. 2013 do plačila, - za čas od 1. 7. 2014 do 31. 12. 2014 za obračun 988,00 EUR bruto, odvod davkov in prispevkov in izplačilo neto zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 2. 2015 do plačila ter za plačilo zakonskih zamudnih obresti od pripadajočega neto zneska od 292,39 EUR bruto od 5. 2. 2015 do plačila (II. točka izreka). Odločilo je še, da tožnik sam krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa je dolžan v roku 8 dni povrniti njene stroške postopka v znesku 174,10 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo in sklep (dejansko le zoper odločitev o stroških postopka) se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker je tožniku priznalo stroške glede zahtevka, ki je bil predmet delnega umika tožbe oziroma ustavitve postopka. ZPP potrebne tožbe ne določa kot merilo uspeha. Delni umik tožbe niti delna izpolnitev tožbenega zahtevka ne pomenita uspeha tožnika. Sodišče je v 36. točki obrazložitve navedlo, da je tožbeni zahtevek v celoti neutemeljen in da ga je v celoti zavrnilo. To bi pomenilo, da je tožnik toženi stranki dolžan povrniti vse stroške postopka. Relevanten je torej prvi odstavek 154. člena ZPP, ne pa drugi odstavek 154. člena ZPP, na katerega se je sklicevalo sodišče. Ker je izrek v nasprotju z obrazložitvijo odločitve, je podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano odločitev v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je postopek v zvezi z delom tožbenega zahtevka (v posledici delnega umika tožbe zaradi delne izpolnitve zahtevka) delno ustavilo, preostali del tožbenega zahtevka pa je zavrnilo. Pri tem je v obrazložitvi odločbe resda navedlo, da je celotni tožbeni zahtevek neutemeljen ter da ga je v celoti zavrnilo, četudi je meritorno odločalo le o delu tožbenega zahtevka. Vendar pa zaradi navedenega ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, za katero bi šlo, če odločitve ne bi bilo mogoče preizkusiti, kar pa za opisani primer ne velja. Izrek ni v nasprotju z obrazložitvijo odločitve. Sodišče prve stopnje je jasno obrazložilo, da odločitev o stroških postopka temelji na prvem odstavku 158. člena ZPP (po katerem mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek) ter na drugem odstavku 154. člena ZPP (po katerem lahko sodišče, če stranka deloma zmaga v pravdi, ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov). Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita zmotno uporabo teh določb. Če med postopkom pride do delnega umika tožbe, je poleg drugega odstavka 154. člena ZPP relevanten tudi prvi odstavek 158. člena ZPP, v ozadju katerega je okoliščina, da je bila vložitev tožbe potrebna za dosego izpolnitve zahtevka. Ne drži torej pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno razlogovalo o tem, da je bila tožba potrebna. Poleg tega pa je tudi v 155. členu ZPP predvideno, da sodišče o tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči po skrbni presoji vseh okoliščin primera. Tožena stranka se torej neutemeljeno zavzema za priznanje višjih oziroma vseh stroškov postopka - brez upoštevanja tožnikovega deleža uspeha v pravdi.

7. Ker niso podani v pritožbi uveljavljani razlogi in tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).

8. Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka zato, ker s pritožbo ni uspela, tožnik pa zato, ker odgovor na pritožbo ni bil potreben za odločitev o pritožbi (154., 155., 165. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

14.12.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 995/2018
• VDSS Sklep Pdp 739/2018
• VDSS Sklep Pdp 576/2018