VDSS Sodba Pdp 226/2018

Jedro

Vrhovno sodišče RS je v svoji praksi že zavzelo stališče, da zoper mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi nikjer ni predvideno nikakršno posebno varstvo. Je pa v individualnem delovnem sporu, ko se preizkuša zakonitost podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dopustno izpodbijati pravilnost ugotovitev Komisije v podanem mnenju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 12. 2. 2016, za ugotovitev, da delovno razmerje tožnici ni prenehalo in še traja, za reintegracijo in reparacijo (I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo (razen zoper del, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka) se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP pritožuje tožnica. Navaja, da je tekom sodnega postopka ugovarjala, da pri toženki obstaja delo, ki bi ga tožnica lahko opravljala in sodišče je za ugotovitev tega dejstva angažiralo izvedenca, ki je izvedensko delo opravil poglobljeno in kvalitetno. Sodišče je pri odločitvi sledilo izvedencu in v tem delu tožnica pritožbenih razlogov ne uveljavlja. Pritožuje se zoper ugotovitve glede pravilnosti in zakonitosti postopka, ki ga je na vlogo toženke pričela voditi Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju: Komisija). Iz listin v spisu je razvidno, da je toženka 25. 9. 2015 podala predlog Komisiji za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe s strani delavke A.A., ki pa ni izkazala pooblastila za podajo takšnega predloga. Postopek pred komisijo poteka po določilih ZUP in na podlagi 55. člena ZUP komisija sploh ne bi smela podati mnenja, dokler ne bi pozvala toženko k predložitvi ustreznega pooblastila. Ker je komisija 14. 1. 2016 podala mnenje, čeprav ni razpolagala s pooblastilom za A.A., je takšno mnenje nezakonito, posledično je nezakonita tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo navaja, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka ter je pravilno uporabilo materialno pravo ter pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Zato predlaga, da se pritožba zavrne kot neutemeljena.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, na katere opozarja pritožba. Dejansko stanje je bilo popolno ugotovljeno in pravilno je bilo uporabljeno tudi materialno pravo. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje.

6. Pritožba se neutemeljeno zavzema za ugotovitev, da je mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti upravna odločba in kot taka nezakonita, ker A.A., delavka pri toženki, ob podaji predloga za izdajo mnenja Komisije ni predložila pooblastila, zaradi česar naj bi bilo to mnenje izdano v nasprotju z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 in nasl.). V kolikor bi mnenje komisije predstavljalo upravno odločbo, bi bilo zoper njo dopustno tudi sodno varstvo. Na primer v sklepu Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII R 32/2007 je obrazloženo, da zoper mnenje Komisije nikjer ni predvideno nikakršno posebno varstvo. Je pa v individualnem delovnem sporu, ko se preizkuša zakonitost podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dopustno izpodbijati pravilnost ugotovitev Komisije v podanem mnenju (npr. VS RS, opr. št. VIII Ips 218/2015). Sklicevanje na pravila ZUP-a ne more privesti do pritožbenega uspeha tožnice. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo ustrezno zastopanje tožene stranke v postopku pred navedeno komisijo. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov tudi samo ugotovilo, da toženka tožnici utemeljeno ni mogla zagotoviti nove druge pogodbe o zaposlitvi, s čimer se tožnica strinja tudi v pritožbi, v kateri izrecno navaja, da v tem delu pritožbenih razlogov ne uveljavlja.

7. V zvezi s pritožbeno trditvijo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, če temelji na nezakonito izdanem mnenju Komisije, pritožbeno sodišče izpostavlja pravilno obrazložitev sodišča prve stopnje, da je mnenje Komisije le procesna predpostavka za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu in bi sodišče lahko po izvedenem postopku sprejelo tudi drugačno odločitev, kot izhaja iz mnenja.

8. Pritožbeno sodišče je presodilo le tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker je ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

04.12.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 633/2015
• VDSS Sodba Pdp 852/2017
• VDSS Sodba Pdp 678/2017