VDSS Sklep Pdp 612/2018

Jedro

Dejstvo, da je bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknil z vlogo z dne 25. 5. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožeča stranka umaknila tožbo in postopek ustavilo (točka I izreka). Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške sodnega postopka (točka II izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v tem delu spremeni oziroma ga podrejeno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, tožeči stranki (v nadaljevanju: tožnik) pa naloži plačilo stroškov postopka, ki so nastali toženi stranki, skupaj s stroški pritožbenega postopka. Navaja, da je tožena stranka tožbeni zahtevek v tistem delu, v katerem je bil utemeljen, izpolnila pri obračunu plače za november 2017. Izplačilo je bilo izvedeno 5. 12. 2017. Obračunan in izplačan je bil vtoževani dodatek za obdobje od 1. 1. 2012 do 30. 6. 2015 v bruto znesku 139,42 EUR in izplačan neto znesek 91,23 EUR. Obračunane in izplačane so bile tudi zakonske zamudne obresti. Pritožba navaja, da je tožnik umaknil tožbo 25. 5. 2018, za tak primer pa velja temeljno pravilo iz prvega odstavka 158. člena ZPP, da mora tožnik tožbo umakniti takoj, ko tožena stranka izpolni zahtevek, sicer tožnik sam nosi svoje stroške postopka oziroma stroške nasprotne stranke. Umik tožbe ne pomeni uspeha tožeče stranke, razlog zaradi katerega se tožeča stranka odloči za umik tožbe pa ni pomemben. Navaja, da iz sodne prakse izhaja, da pomeni pravni standard pravočasnosti umika tožbe časovno obdobje največ 8 dni, prav tako 29. člen ZDSS-1 govori o 8-dnevnem roku za izpolnitev obveznosti. Kvečjemu bi lahko trdili, da je pravočasno umaknjena tožba v roku 15 dni po izpolnitvi, saj je tudi za soglasje k umiku tožbe v drugem odstavku 188. člena ZPP določen rok 15 dni. Ker ni šlo za takojšen umik tožbe, ni mogoče v nobenem primeru šteti, da je bil izveden takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zaradi tega bi moralo sodišče prve stopnje celotne nastale stroške naložiti v plačilo tožniku po prvem odstavku 158. člena ZPP, ne pa da je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega dela sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, prav tako pa je v zvezi z odmero pravdnih stroškov pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Tožena stranka se zavzema za priznanje vseh stroškov postopka, ker naj bi bila tožba umaknjena prepozno, pri čemer se sklicuje na določbo prvega odstavka 158. člena ZPP. Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da bi šlo za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 dni po izpolnitvi zahtevka. Dejstvo, da je bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknil z vlogo z dne 25. 5. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi, saj rok za umik tožbe ni določen ne v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji), ne v ZPP. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo 5 mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Sklicevanje tožene stranke na odločitev Višjega sodišča v Kopru v zadevi opr. št. Cpg 59/2017 z dne 12. 5. 2017, v konkretni zadevi ne pride v poštev, saj se nanaša na drugačno dejansko stanje (razlog za ustavitev postopka je bil, da tožeča stranka ni plačala določene sodne takse, zaradi česar se je štelo, da je tožbo umaknila). Enako velja za sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 1308/2015 z dne 19. 1. 2016, iz katerega izhaja, da je sodišče štelo, da je umik tožbe, podan 2 dneva po izpolnitvi, podan takoj. Na podlagi tega judikata ni mogoče sklepati, da bi bil kasnejši umik tožbe nepravočasen.

7. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi in niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP, sama krije stroške postopka.

10. Tožnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

04.12.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 1026/2018
• VDSS Sklep Pdp 56/2019
• VDSS Sklep Pdp 158/2019