VDSS Sklep Pdp 677/2018

Jedro

Dejstvo, da je tožena stranka delno izpolnila tožničin tožbeni zahtevek 5. 12. 2017, tožnica pa je podala delni umik tožbe dne 31. 5. 2018 ne pomeni, da tožnica tožbe ni umaknila takoj. Med tožničino seznanitvijo z delno izpolnitvijo tožbenega zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, zato je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da je tožnica umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka delno izpolnila njen zahtevek.

Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom odločilo, da se dopusti sprememba tožbe (I. točka izreka); da se postopek ustavi v delu, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki za referenčno obdobje od 1. 1. 2013 do 30. 6. 2013 obračunati 45,59 EUR bruto, od tega zneska odvesti vse predpisane davke in prispevke ter ji izplačani neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 8. 2013 in za referenčno obdobje od 1. 7. 2013 do 31. 12. 2013 obračunati 25,33 EUR, od tega zneska odvesti davke in prispevke in tožnici izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 2. 2014 do plačila (II. točka izreka); zavrnilo pa je tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki obračunati bruto zneske za referenčna obdobja od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2011 v znesku 146,95 EUR; za obdobje 1. 7. 2012 do 31. 12. 2012 v znesku 8,97 EUR; za referenčno obdobje od 1. 1. 2013 do 30. 6. 2013 v znesku 141,95 EUR ter obdobje 1. 7. 2013 do 31. 12. 2013 v znesku 90,38 EUR bruto, od teh zneskov odvesti predpisane davke in prispevke ter tožnici izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna v roku 8 dni povrniti toženi stranki stroške v znesku 135,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev (IV. točka izreka).

2. Tožena stranka vlaga pritožbo zoper IV. točko izreka sodbe in sklepa, iz pritožbenega razloga po 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP zaradi zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in IV. točko razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev. V pritožbi navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj je svojo odločitev oprlo na 154. člen ZPP in je napačno stališče sodišča, da je tožeča stranka zaradi delne prostovoljne izpolnitve tožbenega zahtevka dne 5. 12. 2017 delno v pravdi uspela. Tožena stranka poudarja, da prostovoljno na izpolnitev dela tožbenega zahtevka ni pripoznava tožbenega zahtevka. Sodišče je v delu zaradi prostovoljne izpolnitve postopek zaradi umika tožbe ustavilo, v preostalem pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. ZPP v 154. členu določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške. V konkretnem primeru ni dvoma, da je tožena stranka prostovoljno izpolnila del tožbenega zahtevka. ZPP za ta primer določa le, da ob umiku tožbe tožnik stroškov postopka ne nosi, zgolj če tožbo umakne takoj. Sodišče pa na dejstvo nepravočasnosti umika tožbe sploh ni oprlo svoje odločitve. Toženka je delno izpolnila tožbeni zahtevek dne 5. 12. 2017, tožnik pa je tožbo umaknil šele 30. 5. 2018, zato ni dvoma, da tožnik tožbe ni umaknil pravočasno, zato je povsem napačno, da je sodišče izpodbijani sklep oprlo na določbo 154. člena ZPP. Tožena stranka poudarja, da je bil tožnik že 5. 12. 2017 seznanjen s prostovoljno izpolnitvijo dela tožbenega zahtevka in bi moral tožbo umakniti v roku najkasneje 8 dni, oziroma takoj po izpolnitvi, kot to določa ZPP. Priglaša stroške postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, prav tako pa je v zvezi z odmero pravdnih stroškov pravilno uporabilo materialno pravo.

5. V tem individualnem delovnem sporu je tožnica umaknila tožbo potem, ko je tožena stranka delno izpolnila zahtevek. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožena stranka tožnici za vtoževano referenčno obdobje 1. 1. 2013 do 30. 6. 2013 obračunala 45,59 EUR bruto in za referenčno obdobje 1. 7. 2013 do 31. 12. 2013 obračunala 25,33 EUR in dne 5. 12. 2017 izplača ustrezen neto znesek s pripadajočimi obrestmi iz naslova glavnice za vtoževano obdobje (tožnica pa je v tožbi vtoževala znesek v bruto višini 459,17 EUR, odvod dajatev navedenega zneska in izplačilo ustreznega neto zneska skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje do plačila). Ker je tožena stranka izpolnila le del zahtevka, ki ga je tožnica v tem individualnem delovnem sporu vtoževala in je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek v preostalem je sodišče prve stopnje o pravdnih stroških obeh strank odločalo v skladu z načelom uspeha v pravdi (drugi odstavek 154. člena ZPP).

6. Neutemeljena je pritožbena navedba tožene stranke, da je upravičena do povrnitve celotnih pravdnih stroškov, zato ker tožnica tožbe ni umaknila v 8 dneh oziroma v 15 dneh od izpolnitve zahtevka (prvi odstavek 158. člena ZPP). Dejstvo, da je tožena stranka delno izpolnila tožničin tožbeni zahtevek 5. 12. 2017, tožnica pa je podala delni umik tožbe dne 31. 5. 2018 ne pomeni, da tožnica tožbe ni umaknila takoj. Roka za umik tožbe ne določa niti Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) niti ZPP. Med tožničino seznanitvijo z delno izpolnitvijo tožbenega zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, zato je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da je tožnica umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka delno izpolnila njen zahtevek.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe tožene stranke, da ZPP prostovoljne izpolnitve zahtevka v 158. členu ne opredeljuje kot uspeha v postopku. Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnica pa se je s tem zadovoljila. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP (tako je odločilo VDSS v sklepu opr. št. Pdp 605/2018).

8. Ker ni podan niti s pritožbo uveljavljeni razlog in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

04.12.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 799/2019
• VDSS sklep Pdp 739/2016
• VDSS sklep Psp 307/2016