<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Pdp 518/2018

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2018:PDP.518.2018
Evidenčna številka:VDS00015483
Datum odločbe:26.07.2018
Senat:Sonja Pucko Furman (preds.), dr. Martina Šetinc Tekavc (poroč.), Silva Donko
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
Institut:zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - sklepčnost - dejstva v nasprotju z dokazi

Jedro

Sodišče prve stopnje pri izdaji zamudne sodbe ni upoštevalo določbe 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, deloma pa tudi 3. točke. Po oceni sodišča prve stopnje je za tožnikovo kršitev poziva na delo obstajal utemeljen razlog, ker je tožnik ravnal v skladu z določbo drugega odstavka 52. člena ZVZD-1. Po tej določbi ima delavec pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. Vrhovno sodišče RS je v zadevi opr. št. VIII Ips 214/2004 z dne 18. 1. 2005 navedlo, da se pravica do odklonitve dela v primeru neposredne nevarnosti za življenje in zdravje delavca in pravica do odsotnosti z dela lahko prekrivata. V določenih primerih se odklonitev dela lahko izvede tudi ali celo samo z dejansko odsotnostjo z dela - delovnega mesta. Vendar bi se sodišče na navedeno določbo lahko oprlo le v primeru, če bi tožnik zatrjeval, da mu je na delovnem mestu grozila konkretna oziroma neposredna nevarnost za zdravje ali življenje, oziroma da so neustrezni delovni pogoji za opravljanje dela trajali po 13. 3. 2017, česar pa ni storil in je tožbeni zahtevek v tem delu nesklepčen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 4. 2017 nezakonita in se razveljavi (I. točka izreka). Ugotovilo je še, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 13. 3. 2017, temveč traja od tega dne dalje po 11 ur na teden z vsemi pravicami in obveznostmi iz pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 2. 2017, zaradi česar ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo ter mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati mesečna bruto nadomestila plač, od njih odvesti davke in prispevke ter mu plačati ustrezne neto zneske skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni tožnika za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja prijaviti v sistem obveznega zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti (III. točka izreka). Toženi stranki je še naložilo, naj tožniku povrne stroške tega postopka v višini 171,35 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper zamudno sodbo pravočasno vlaga pritožbo tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga njeno spremembo tako, da se v celoti zavrne tožbeni zahtevek tožnika, oziroma njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje z navodilom, naj izda zavrnilno zamudno sodbo, oboje s stroškovno posledico. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ugotovitev, da je bil tožnik upravičeno odsoten z dela, oziroma da je utemeljeno odklonil opravljanje dela. Graja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek tožnika sklepčen in da so izpolnjeni pogoji za izdajo ugodilne zamudne sodbe. Zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava v zvezi z ugotovitvijo, da naj bi tožnik utemeljeno odklonil opravljanje dela na podlagi 52. člena ZVZD-1. Tožnik je le pavšalno navajal, da se je v prostorih delodajalca počutil ogroženo. Poleg tega je v tožbi navedel, da je tožena stranka preverila ogroženost tožnika na delovnem mestu s pomočjo inženirja varstva pri delu, ki je ugotovil, da delovno mesto tožnika ni bilo nevarno in da so bili zagotovljeni varni delovni pogoji. Izjavo inženirja za varstvo pri delu z dne 7. 4. 2017 je tožnik priložil k tožbi. Iz trditvene podlage in dokaza tožnika torej izhaja, da v konkretnem primeru ni bil podan utemeljen razlog za odklonitev dela. Tožena stranka očita sodišču prve stopnje, da je v celoti prezrlo tožnikove navedbe o dejstvih in navedeno listino, ki je v nasprotju s trditveno podlago, zato je podana kršitev določbe prvega odstavka 318. člena ZPP.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče zamudno sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Tožena stranka je tožniku 11. 4. 2017 izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi tudi zato, ker se po pozivu na delo brez utemeljenega razloga ni zglasil na svojem delovnem mestu. Dejanska podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi v delu, ki se nanaša na očitano hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja iz naklepa ali hude malomarnosti, je tudi ugotovitev delodajalca, da so bili tožniku zagotovljeni varni delovni pogoji, in da zato ni bilo razlogov za tožnikovo odsotnost z delovnega mesta od 13. 3. 2017 dalje.

6. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana tudi tedaj, če je sodišče izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami tega zakona. To pomeni, da je treba v zvezi s procesnimi kršitvami presoditi, ali je bila zamudna sodba izdana v skladu s prvim odstavkom 318. člena ZPP. Za zamudno sodbo morata biti ob prvih dveh pogojih (iz 1. in 2. točke navedenega odstavka 318. člena ZPP) podana tudi dodatna pogoja: da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi (3. točka) in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana (4. točka).

7. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da je tožnik oprl tožbeni zahtevek na dokaz, ki ne utemeljuje njegovega zahtevka. Tožnik je v podkrepitev trditev o tem, da se je počutil ogroženega na delovnem mestu in se zato ni zglasil v delovnih prostorih tožene stranke, predložil listino z dne 7. 4. 2017 - ugotovitev glede delovnih pogojev (listina A15), v kateri varnostni inženir A.A. ugotavlja, da na delovnem mestu tožnika ni obstajala niti ne obstaja nevarnost za opravljanje dela. Tožnik je v zvezi s tem še zatrjeval, da okoliščine nevarnega pojava na delovnem mestu še niso razčiščene.

8. Sodišče prve stopnje zaradi obrazloženega pri izdaji zamudne sodbe ni upoštevalo določbe 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, deloma pa tudi 3. točke. Po oceni sodišča prve stopnje je za tožnikovo kršitev poziva na delo z dne 10. 3. 2017 obstajal utemeljen razlog, ker je tožnik ravnal v skladu z določbo drugega odstavka 52. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/2011 - ZVZD-1). Po tej določbi ima delavec pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. Vrhovno sodišče RS je v zadevi opr. št. VIII Ips 214/2004 z dne 18. 1. 2005 navedlo, da se pravica do odklonitve dela v primeru neposredne nevarnosti za življenje in zdravje delavca in pravica do odsotnosti z dela lahko prekrivata. V določenih primerih se odklonitev dela lahko izvede tudi ali celo samo z dejansko odsotnostjo z dela - delovnega mesta. Vendar bi se sodišče na navedeno določbo lahko oprlo le v primeru, če bi tožnik zatrjeval, da mu je na delovnem mestu grozila konkretna oziroma neposredna nevarnost za zdravje ali življenje, oziroma da so neustrezni delovni pogoji za opravljanje dela trajali po 13. 3. 2017, česar pa ni storil in je tožbeni zahtevek v tem delu nesklepčen.

9. Zaradi navedene bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP in 355. člena ZPP izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje, saj navedene procesne kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. Ker po presoji pritožbenega sodišča ni pogojev za zamudno sodbo, bo moralo sodišče prve stopnje izvesti dokazni postopek in o zahtevku ponovno odločiti.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.


    Zveza:

    RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
    Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.

    Pridruženi dokumenti:*

    *Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
    Datum zadnje spremembe:
    09.10.2018

    Opombe:

    P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIyMDgw