VDSS Sklep Pdp 417/2018

Jedro

Dejstva in dokazi, na katere se tožena stranka sklicuje v pritožbi, zbujajo dvom o pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi s pravilnostjo vročitve tožbe s pozivom toženi stranki v odgovor. Glede na posledice, ki jih ima zamudna sodba, ne sme biti nobenih pomislekov, ali so pogoji iz 1. do 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni. Tožena stranka namreč v pritožbi zatrjuje, da podpis na povratnici ni podpis nobenega od delavcev tožene stranke in v dokaz predloži izjavo z njihovimi podpisi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del zamudne sodbe se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku obračunati sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2016 v bruto znesku 527,15 EUR, ter mu po odvodu akontacije dohodnine izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2016 dalje do plačila in za leto 2017 v bruto znesku 469,56 EUR, ter mu po odvodu akontacije dohodnine izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2017 dalje do plačila, zavrnilo pa višji tožbeni zahtevek iz naslova sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2016 v znesku 65,90 EUR s pripadki (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku iz naslova dnevnic plačati znesek v višini 4.750,00 EUR, in sicer skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov in z zapadlostjo razvidno iz izreka (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 228,47 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del zamudne sodbe vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 7. točki prvega odstavka 339. člena v zvezi s prvo točko 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in zamudno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je tožena stranka šele dne 9. 1. 2018 prejela zamudno sodbo, ki jo je osebno prevzel direktor družbe A.A. in se seznanil, da je bila s strani tožnika na naslovno sodišče vložena tožba, ki naj bi bila dne 15. 11. 2017 vročena toženi stranki, ki kljub pozivu nanjo v postavljenem roku ni odgovorila. Navaja, da je iz vpogleda v povratnico, ki se nanaša na tožbo razvidno, da je tožba, skupaj s prilogami in s pozivom sodišča k odgovoru, prejela oseba, ki pri toženi stranki ni zaposlena, niti ni kakorkoli drugače določena za sprejem poštnih pošiljk, oziroma, da tožba s prilogami in pozivom ni bila vročena nobenemu zaposlenemu v družbi tožene stranke, torej je bila vročena nepravilno. Zatrjuje, da so pri toženi stranki za prevzem pošiljk zadolženi trije zaposleni, ki se tudi nahajajo v poslovnih prostorih družbe, kamor tudi sicer poštar prinaša poštne pošiljke. Za sprejem poštnih pošiljk so tako zadolženi direktor A.A. ter zaposlena B.B. in C.C.. Navaja, da tožbe ni prejel nihče od njih, kar je razvidno iz izjave z dne 24. 1. 2018, ki je priložena k pritožbi, prav tako pa je iz primerjave njihovih podpisov s podpisom na povratnici z dne 15. 11. 2017 že na prvi pogled razvidno, da je podpis povsem drugačen od podpisov zgoraj navedenih. Zatrjuje, da tožba s prilogami in pozivom sodišča toženi stranki ni bila vročena, pač pa je prišlo pri vročitvi le do napake poštnega delavca, ki je tožbo s prilogami in pozivom sodišča pomotoma vročil tretji neznani osebi, ki pa se zagotovo ni nahajala v poslovnih prostorih tožene stranke.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in navaja, da so neutemeljene pritožbene navedbe, da tožena stranka tožbe ni prejela, saj iz dopisa pošte z dne 27. 2. 2018 izhaja, da je pismonoša vročil poštno pošiljko dne 15. 11. 2017 v poslovnih prostorih tožene stranke B.B., zaposlenemu pri toženi stranki, ki prevzema pošiljke, kar pomeni, da je bila vročitev tožbe pravilno opravljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del zamudne sodbe v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Po prvem odstavku 318. člena ZPP lahko sodišče izda zamudno sodbo le, če je izpolnjen pogoj, da je bila toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor. Sodišče prve stopnje je štelo, da je bila toženi stranki tožba pravilno osebno vročena v odgovor 15. 11. 2017. Ker tožena stranka odgovora na tožbo v 30 dnevnem roku ni vložila, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena dne 15. 11. 2017, ker je bil na žigu na vročilnici naveden datum 15. 11. 2017, prav tako pa je na vročilnici z besedo naveden datum 15. 11. 2017.

6. Ob upoštevanju podatkov v spisu, zlasti povratnice, ki se nanaša na vročitev tožbe, je razvidno, da je na njej poleg podpisa in žiga z dne 15. 11. 2017 (list. št. 5) tudi drugi žig z dne 25. 11. 2017 s podpisom. Tožena stranka zatrjuje, da so za prevzem poštnih pošiljk zadolženi trije zaposleni, in sicer direktor ter B.B. in C.C., pri čemer nobeden ni prejel vročene pošiljke z dne 15. 11. 2017, kar potrjuje z izjavo vseh treh zaposlenih z dne 24. 1. 2018, ki so jo vsi tudi lastnoročno podpisali in je priložena k pritožbi. Ker naj bi bilo že na prvi pogled razvidno, da je podpis na vročilnici povsem drugačen od podpisov zaposlenih delavcev, je tožena stranka predlagala zaslišanje navedenih, izvedenca grafologa in zaslišanje poštnega delavca, ki je vročal tožbo s prilogami.

7. Pritožbeni preizkus izpodbijane sodbe je pokazal, da dejstva in dokazi, na katere se tožena stranka sklicuje v pritožbi, zbujajo dvom o pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi s pravilnostjo vročitve tožbe s pozivom toženi stranki v odgovor. Glede na posledice, ki jih ima zamudna sodba, ne sme biti nobenih pomislekov, ali so pogoji iz 1. do 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni. Tožena stranka namreč v pritožbi zatrjuje, da podpis na povratnici ni podpis nobenega od delavcev tožene stranke in v dokaz predloži izjavo z njihovimi podpisi.

8. Glede na navedeno je preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, kar velja zlasti za prvi pogoj iz 318. člena ZPP, saj ni izkazano, da je bila vročitev tožbe s pozivom na odgovor opravljena dne 15. 11. 2017 pooblaščenim delavcem tožene stranke. V ponovljenem postopku bo potrebno ponovno preveriti pravilnost vročitve tožbe v odgovor toženi stranki, po potrebi z grafologom, z zaslišanjem vročevalca in B.B., kateremu naj bi vročevalec vročil tožbo, kakor izhaja iz poizvedbe pri Pošti Slovenije z dne 27. 2. 2018, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje po izdaji zamudne sodbe.

9. Ker so podani uveljavljani pritožbeni razlogi, oziroma razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 354. člena ZPP razveljavilo izpodbijani del zamudne sodbe ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

10. Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnjih stroški postopka (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Datum zadnje spremembe:

11.09.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 402/2014
• VDSS sodba Pdp 641/2012
• VDSS sodba Pdp 275/2011