<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Pdp 132/2018

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2018:PDP.132.2018
Evidenčna številka:VDS00013807
Datum odločbe:20.06.2018
Senat:Marko Hafner (preds.), mag. Aleksandra Hočevar Vinski (poroč.), Ruža Križnar Jager
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:razrešitev s funkcije - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zagovor - odpoklic poslovodje - vodilni delavec

Jedro

To, da ZDR-1 glede razrešitve vodilnega delavca ne predvideva posebnega postopka, in da gre za odločitev, ki je v pristojnosti delodajalca, še ne daje podlage za zaključek o dopustni razrešitvi.

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da zagovor v obravnavani zadevi ni bil potreben. V posledici določenih razrešitev (npr. s funkcije ravnateljice zavoda po določbah ZZ) je sodna praksa res že zavzela stališče, da zagovor pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti, ki je sledila (zakoniti) razrešitvi, ni potreben. Ključno je, da stranki v postopku odpovedi na sam razlog odpovedi ne moreta več vplivati, zato tudi zagovor ni potreben. Tako je bilo npr. v zadevi VIII Ips 114/2014, ko je imela razrešitev direktorja oziroma odpoklic poslovodje po 515. členu ZGD-1 za posledico neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Vendar pa je v obravnavanem primeru pomembno to, da razrešitev tožnice s funkcije izvršilne direktorice uprave ni bila zakonita, zato ne more predstavljati okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da tožnici omogoči zagovor. Prav tako zgolj okoliščina sporne razrešitve ne zadostuje za obrazloženost izpodbijane odpovedi.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se v prvem in drugem odstavku I. točke izreka ter v II. točki izreka spremeni tako, da se v tem delu na novo glasi:

"I. Ugotovi se, da je sklep o razrešitvi tožeče stranke s funkcije izvršilne direktorice uprave banke na področju razvoja, spremljave in podpore poslovanja banke z dne 26. 2. 2016, ki ga je izdala uprava tožene stranke, nezakonit.

Ugotovi se, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 26. 2. 2016, ki jo je tožena stranka podala tožeči stranki, nezakonita.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške postopka, tožeči stranki pa je dolžna v roku 15 dni povrniti stroške postopka v znesku 1.249,88 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila."

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu (tretji odstavek I. točke izreka) sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 214,20 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sodbe zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sklepa uprave tožene stranke o razrešitvi tožnice s funkcije izvršilne direktorice uprave banke na področju razvoja, spremljave in podpore poslovanja banke z dne 26. 2. 2016 (prvi odstavek), za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 26. 2. 2016 (drugi odstavek) in za reintegracijo tožnice na delovno mesto izvršilne direktorice uprave banke za področje razvoja, spremljave in podpore poslovanja banke (tretji odstavek). V II. točki izreka sodbe je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Navaja, da ji kot vodilni delavki pogodba o zaposlitvi ni mogla prenehati le z razrešitvijo s funkcije izvršilne direktorice. Možnost predčasne razrešitve v internih aktih tožene stranke ni bila določena, to tudi ni bilo dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi. Ker se sodišče do njenih navedb v zvezi s tem ni opredelilo, je podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. V zvezi z izpovedjo priče A.A. uveljavlja kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sklep o razrešitvi ni zadostno obrazložen. Sodišče v zvezi z razrešitvijo ni obrazložilo, katera mnenja, vizije in vrednote so bile med strankama tako različne, da je prišlo do porušenega zaupanja. Ker je vsebino zaključnih poročil povzemalo selektivno, je podana kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče bi moralo slediti tožničini izpovedi, da ji je bilo s strani članice uprave B.B. naročeno, naj se postopek povpraševanja nadaljuje. V primeru njene pasivnosti bi toženi stranki lahko nastala škoda zaradi licenčne neskladnosti. Z domnevnimi nepravilnosti glede tračnih knjižnic se je prvič seznanila šele v tem postopku. Šlo je za splet izjemnih okoliščin, ki jih ne bi mogla predvideti in preprečiti tudi ob najbolj skrbnem nadzoru. Poleg tega prostor, v katerem se je oprema nahajala, ni bil povsem nezavarovan. Sodišče ni upoštevalo, da ji je tožena stranka po podaji izpodbijane odpovedi podala še odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas iz poslovnih razlogov, kar kaže na to, da se jo je želela znebiti. S strani tožene stranke je bila tudi neenako obravnavana zaradi starosti. Tožnici ni bila dana možnost, da se v postopku pri delodajalcu izjavi o očitanem. Šlo je za samovoljo tožene stranke. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi, oziroma da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno ugotovilo odločilna dejstva tega spora, četudi je izhajalo iz zmotnih materialnopravnih izhodišč.

6. Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Po vsebini namreč pritožba v zvezi s tem ne uveljavlja navedene postopkovne kršitve, ampak zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Tudi ni podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj obrazložitev izpodbijane sodbe omogoča preizkus njene pravilnosti.

7. Pritožba glede na vsebino izpodbijane sodbe izpodbija predvsem dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o ugotovljeni kršitvah, ki jih je štelo kot podlago za sporno razrešitev ter posledično za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

8. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je bila tožnica s strani uprave tožene stranke imenovana za izvršilno direktorico uprave banke za področje razvoja, spremljave in podpore poslovanja banke. Nato je tožena stranka s tožnico kot vodilno delavko sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas z dne 27. 9. 2013, nato še z dne 7. 7. 2015, obe za čas trajanja mandata izvršilne direktorice uprave (od 1. 10. 2013 do 1. 10. 2017). Uprava tožene stranke je 26. 2. 2016 sprejela sklep o razrešitvi tožnice z navedene funkcije ter ji istega dne podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki se sklicuje na sklep o razrešitvi, medtem ko posebne obrazložitve odpovednega razloga po drugi alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.) odpoved niti ne vsebuje. Iz sklepa o razrešitvi izhaja, da je med toženo stranko in tožnico prisotno razhajanje v mnenjih ter da o skupnem zasledovanju ciljev oziroma o skupnih pogledih na poslanstvo, vizijo in vrednote, v katere je usmerjena tožena stranka, ni več mogoče govoriti, zaradi česar je zaupanje porušeno do te mere, da tožnica z delom na funkciji izvršilne direktorice uprave ne more več nadaljevati.

9. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo zakonitost sklepa o razrešitvi in posledično tudi zakonitost odpovedi iz razloga nesposobnosti. Presoja razrešitve in presoja odpovedi nista neločljivo prepleteni. Tožnici pogodba o zaposlitvi ni mogla prenehati veljati na podlagi predčasne razrešitve, niti ne v posledici predčasne razrešitve na podlagi redne odpovedi iz razloga nespososbnosti.

10. Bistveno je, da v aktih tožene stranke ali v zadnji pogodbi o zaposlitvi razrešitev tožnice s funkcije izvršilne direktorice pred iztekom mandata ni bila predvidena. Določilo Pravilnika o organizaciji tožene stranke o tem, da je uprava kot prva vodstvena raven pristojna za imenovanje in razrešitev izvršilnih direktorjev, ki spadajo v drugo vodstveno raven, še ne predstavlja zadostne podlage za dopustnost tožničine razrešitve. To, da je za razrešitev pristojen isti organ kot za imenovanje, ne zadostuje za sklep, da je tožena stranka imela pravno podlago za sporno razrešitev. Tudi to, da ZDR-1 glede razrešitve vodilnega delavca ne predvideva posebnega postopka in da gre za odločitev, ki je v pristojnosti delodajalca, še ne daje podlage za zaključek o dopustni razrešitvi.

11. Sodišče prve stopnje je očitke iz sklepa o razrešitvi preverjalo po vsebini. Menilo je namreč, da je sklep o razrešitvi zadosti obrazložen, da je možna njegova vsebinska presoja. Pritožba temu obširno in utemeljeno nasprotuje, kar pa glede na ključno stališče, da je razrešitev nezakonita, niti ni več pomembno.

12. To, da je za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi za določen čas vodilnemu delavcu bistveno, ali je bila možnost predčasnega končanja mandata v primeru razrešitve izrecno dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, izhaja tudi iz odločbe VIII Ips 18/2017 z dne 23. 10. 2016. V njej je Vrhovno sodišče RS poudarilo, da je treba v primeru pogodbenega dogovora o možnosti predčasne razrešitve vodilnega delavca šteti, da je predčasna razrešitev povzročila prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena (prva alineja 77. člena ZDR-1). Takšna situacija pogodbenega dogovora o možnosti predčasne razrešitve vodilnega delavca v obravnavani zadevi ni podana. Možnost (nekrivdne in) krivdne razrešitve tožnice s funkcije izvršilne direktorice uprave je bila določena le s prvo, ne tudi z zadnjo pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Ob izostanku drugačnega dogovora lahko torej pogodba o zaposlitvi vodilnega delavca preneha veljati le iz razlogov in na načine, določene v ZDR-1, kot je bilo to izrecno določeno tudi v zadnji sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za določen čas.

13. Tožena stranka je podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti utemeljevala le z okoliščino predčasne razrešitve. Odpoved s tem ni ustrezno obrazložena. Tudi so bile v postopku pred podajo odpovedi storjene nepravilnosti, kar prav tako vpliva na nezakonitost odpovedi.

14. Tožena stranka je v sodnem postopku sicer dopolnjevala navedbe o tem, s čim naj bi tožnica na funkciji izvršilne direktorice uprave huje kršila svoje delovne obveznosti (kar je neustrezno tudi zato, ker sporna odpoved ni bila podana iz krivdnega razloga, ampak iz razloga nesposobnosti), vendar pa mora delodajalec že v sami odpovedi pisno obrazložiti dejanski razlog odpovedi (drugi odstavek 87. člena ZDR-1). Pravzaprav je to dolžan obrazložiti že v pisni seznanitvi očitanega razloga nesposobnosti in delavcu v zvezi s tem omogočiti zagovor, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči (drugi odstavek 85. člena ZDR-1). Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da zagovor v obravnavani zadevi ni bil potreben. V posledici določenih razrešitev (npr. s funkcije ravnateljice zavoda po določbah ZZ) je sodna praksa res že zavzela stališče, da zagovor pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti, ki je sledila (zakoniti) razrešitvi, ni potreben. Ključno je, da stranki v postopku odpovedi na sam razlog odpovedi ne moreta več vplivati, zato tudi zagovor ni potreben. Tako je bilo npr. v zadevi VIII Ips 114/2014, ko je imela razrešitev direktorja oziroma odpoklic poslovodje po 515. členu ZGD-1 za posledico neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Vendar pa je v obravnavanem primeru pomembno to, da razrešitev tožnice s funkcije izvršilne direktorice uprave ni bila zakonita, zato ne more predstavljati okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da tožnici omogoči zagovor. Prav tako zgolj okoliščina sporne razrešitve ne zadostuje za obrazloženost izpodbijane odpovedi.

15. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo v prvem in drugem odstavku I. točke izreka spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost sklepa o razrešitvi in tudi nezakonitost odpovedi (5. alineja 358. člena ZPP).

16. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka za reintegracijo na delovno mesto izvršilne direktorice uprave banke za področje razvoja, spremljave in podpore poslovanja banke je pravilna. Ne sicer v posledici zakonite odpovedi, ampak zato, ker je bila pogodba o zaposlitvi z dne 7. 7. 2015 sklenjena le za določen čas, in sicer do 10. 10. 2017. Ker je bila izpodbijana sodba izdana kasneje, 17. 12. 2017, naložitev reintegracije po pogodbi o zaposlitvi, ki se je takrat že iztekla, ni več bila mogoča.

17. Je pa tožnica pri toženi stranki še nadalje zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 29. 7. 2013 na delovnem mestu strokovni sodelavec, kot je bilo predvideno tudi v pogodbi o zaposlitvi z dne 7. 7. 2015. Kot omenja tožnica v pritožbi, ji je tožena stranka podala redno odpoved iz poslovnega razloga, a je bila ta v sodnem sporu ugotovljena za nezakonito (Pdp 61/2018).

18. Ker v tem delu niso podani v pritožbi uveljavljani razlogi, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo v nespremenjenem delu (tretji odstavek I. točke izreka) potrdilo (353. člen ZPP).

19. Pritožbeno sodišče je v posledici spremenjene odločitve, na podlagi katere je tožnica v sporu v pretežnem delu uspela, moralo spremeniti tudi odločitev o stroških prvostopenjskega postopka ter tožnici priznati tudi stroške pritožbenega postopka (154., 155. in 165. člen ZPP).

20. Tožena stranka je dolžna tožnici v skladu z določbami Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.) povrniti: 300 točk za sestavo tožbe, 225 točk za sestavo prve pripravljalne vloge, 150 točk za zastopanje na poravnalnem naroku, 225 za sestavo druge pripravljalne vloge, 150 za sestavo tretje pripravljalne vloge, 150 za sestavo četrte pripravljalne vloge, 150 točk za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo, 150 točk za sestavo pete pripravljalne vloge, 150 točk za zastopanje na drugem naroku za glavno obravnavo in 300 točk urnine, 150 točk za zastopanje na tretjem naroku za glavno obravnavo in 100 točk urnine, kar skupaj z materialnimi stroški in DDV znaša 1.249,88 EUR s pp. Ker je sedež sodišča prve stopnje v Mariboru, tožnica ni upravičena do povračila stroškov kilometrine njene pooblaščenke (ki ima sedež v Šmarjah pri Jelšah) za pristop na naroke za glavno obravnavo, prav tako ne za odsotnost iz pisarne v času potovanja na naroke. Kot potrebni stroški postopka, ki jih je v primeru strankinega uspeha v pravdi dopustno prevaliti na nasprotno stranko, se namreč ne štejejo stroški, povezani z izbiro pooblaščenca izven delovnega območja sodišča ali kraja prebivališča stranke. Strošek parkirnine je neutemeljen tudi zato, ker ni izkazan.

21. Tožnica je upravičena še do povračila 375 točk za pritožbo, kar z materialnimi stroški in DDV znaša 214,20 EUR s pp.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 85, 85/2, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-2.
Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 515.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
13.08.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIwNzU1