<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Pdp 110/2018

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2018:PDP.110.2018
Evidenčna številka:VDS00013806
Datum odločbe:20.06.2018
Senat:Samo Puppis (preds.), Jelka Zorman Bogunovič (poroč.), Sonja Pucko Furman
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža

Jedro

Tožnik je s svojim ravnanjem kršil omejitve iz odločbe ZZZS, po kateri mu je bilo dovoljeno le gibanje v kraju prebivališča, odsotnost od doma pa le ob odhodu na zdravniški pregled ali terapijo. Tudi iz izpovedi tožnikove osebne zdravnice izhaja, da je bil tožniku priporočen sprehod dvakrat dnevno in to zato, da vzdržuje nogo, s katero je imel težave, v kondiciji. Nikakor pa zdravnica s tem ni mislila, da bi tožnik lahko delal v sadovnjaku, prenašal sadje ali drva. Tega mu ni dovolila. Tožnik tako v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika, s tem pa je storil kršitev po 8. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 20. 12. 2016, s katero je tožniku prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki, razveljavi in nima pravnega učinka; da je tožena stranka dolžna tožnika poklicati nazaj na delo in mu za čas od nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi od 23. 12. 2016 naprej izplačati plačo, kot da bi delal in to do 18. v mesecu za vsak pretekli mesec in od bruto zneskov plače obračunati in plačati z zakonom določene prispevke za socialno varnost ter davek od osebnih prejemkov, neto razlike pa izplačati tožniku s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega zneska 18. v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila v roku 15 dni (točka I izreka). Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške tega delovnega spora (točka II izreka).

2. Zoper sodbo (razen zoper odločitev, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka) se pravočasno pritožuje tožnik in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku tožnika oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico. Napačni so zaključki sodišča prve stopnje, da je bila odpoved tožniku vročena 21. 12. 2016 ob 8.55 uri na tožnikovem domu. ZDR-1 namreč vsebuje določila o tem, na kakšen način se mora opraviti vročitev izredne oziroma redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sicer v 88. členu. Tožeča (pravilno: tožena) stranka se ni poslužila nobene od tam navedenih možnosti, ampak je vročitev hotela izvesti z detektivom, kljub temu, da je tožnik detektiva obvestil, da ima pooblaščenca. Odločitev sodišča, da je bila izredna odpoved vsebinsko utemeljena, je nejasna, tako v zvezi s postopanjem detektivov, kot tudi v zvezi z razlogi. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje ni mogoče razbrati, katere okoliščine je štelo za relevantne, saj po eni strani upošteva izpoved zdravnice, po drugi pa ne in se celo sklicuje na omejitve iz odločbe ZPIZ. Zaradi tega je podajanje pritožbe močno oteženo. Tožniku ni moč očitati zlorabe bolniškega staleža za nobeno v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitano kršitev. Bolniški stalež je namreč posledica neprimernega dela, ki je bilo tožniku odrejeno s strani tožene stranke. Sodišče ni upoštevalo tožnikovih navedb, da je bil prav s strani tožene stranke namerno napoten v bolniški stalež in sicer zato, ker je tožena stranka hotela zrežirati njegovo odpoved. Bil je namreč prvi primer, ki ga je tožena stranka kontrolirala z detektivom. Kot je izpovedala zdravnica, je bil tožnikov bolniški stalež utemeljen, saj dela na lestvi zaradi bolečin v nogi ni zmogel. Tožnik je imel ogromno neizkoriščenega dopusta, zato je imela tožena stranka vso možnost, da mu namesto bolniškega staleža odobri dopust. O teh okoliščinah sodišče prve stopnje tožniku ni dovolilo izpovedati, zato mu ni bila dana možnost enakovredne obravnave, sodišče pa mu je s tem vzelo pravico, da se izreče o vseh relevantnih dejstvih. Po prepričanju tožnika, njegova odsotnost s formalnega naslova njegovega bivališča ne predstavlja kršitve po 8. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, glede na odločbo ZZZS z dne 16. 11. 2016, še posebej glede na to, da je sodišče navedlo, da v kolikor bi tožnik odšel le na pokopališče, to ne bi pomenilo zlorabe bolniškega staleža. Pri tem pa ni upoštevalo izpovedi zdravnice, da vožnja tožnika kot sopotnika z ničemer ne obremenjuje zdravnikovega (pravilno: tožnikovega) zdravja. Nadalje je napačen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da domačije v A. ni mogoče šteti za tožnikovo bivališče, saj se ta nahaja le nekaj kilometrov od kraja na naslovu B., kjer tožnik živi. Gre namreč za domačijo, ki jo domači štejejo kot del enotnega posestva, o čemer bi se sodišče lahko prepričalo, če ne bi neutemeljeno zavrnilo dokaznega predloga tožnika za zaslišanje njegove žene. V pritožbi se sklicuje na sodno prakso, iz katere izhaja, da se mora delavec držati navodil zdravnika zato, da bo zdravljenje čim krajše in v skladu s predpisano terapijo in se vzdržati le ravnanj, ki bi lahko vplivala na podaljšanje zdravljenja oziroma poslabšanje zdravja, kar pa seveda ne pomeni, da ne sme v tem času izvrševati nobenih drugih opravil, tistih običajnih vsakodnevnih, ki jih sicer lahko opravlja poleg svojega dela pri delodajalcu. V zvezi z drugim sklopom očitkov tožniku pa pritožba navaja, da se ravnanje v času bolniške odsotnosti zaradi poškodbe ali bolezni nanaša zgolj na razloge, za katere je odrejen bolniški stalež in ne na odločbo ZPIZ, na kar je tožnik opozarjal ves čas postopka, pa sodišče temu ni sledilo. Poudarja tudi, da sodišče glede tega, na kakšen način in ali bi eventualno prenašanje zabojčkov res vplivalo na tožnikovo zdravstveno stanje glede na razlog bolniškega staleža, niti ne more upoštevati oziroma presojati, saj tega tožena stranka v odpovedi ni zatrjevala. Zgolj podrejeno uveljavlja, da sodišče nima ustreznega znanja za zaključek, da naj bi polni zabojčki tehtali več kot 15 kg, poleg tega pa je tožnik pojasnil, da so bili zabojčki različno veliki. Po pritožbenem stališču sodišče ni jasno obrazložilo svoje ugotovitve, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka. Navaja še, da so očitki o tem, da naj bi tožnik izrabljal bolniški stalež, popolnoma zgrešeni, saj je tožnik še vedno v bolniškem staležu, kar več kot očitno kaže, da je bil utemeljen. Zaradi navedenega meni, da bi moralo sodišče tožbenemu zahtevku ugoditi v celoti in toženi stranki naložiti v plačilo vse stroške postopka.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Navaja, da je v celoti neutemeljena ter predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji), po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, ki izhajajo iz navedene določbe in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in tudi v pritožbi zatrjevane ne, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju. Dejansko stanje je ugotovilo pravilno in popolno, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Iz obrazložitve sodbe jasno izhaja, da je bil tožnik na podlagi odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 16. 11. 2016 začasno nezmožen za delo od 17. 11. 2016 do 16. 12. 2016 in da mu je bilo dovoljeno gibanje v kraju prebivališča, odsotnost z doma pa le ob odhodu na zdravniški pregled ali na terapijo. Na podlagi zaslišanja tožnika, njegove osebne zdravnice in s strani tožene stranke pooblaščene detektivke agencije ter vpogleda v listinsko dokumentacijo, ki sta jo kot dokaz v spis vložili stranki, je pravilno ugotovilo, da tožnik v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika, s tem pa je storil kršitev po 8. alineji 1. odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in naslednji). Zaradi takšnega njegovega ravnanja je delodajalec izgubil zaupanje vanj do te mere, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do poteka odpovednega roka (2. odstavek 109. člena ZDR-1). Ker je tožena stranka spoštovala tudi določbo 85. člena ZDR-1, ki se nanašajo na obveznosti delodajalca pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in tudi določbe 88. člena ZDR-1 v zvezi z vročitvijo izredne odpovedi, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita in je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje tako jasno izhajajo relevantne okoliščine oziroma razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje sprejelo izpodbijano odločitev. Tako tudi ni podana smiselno uveljavljana kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

7. Sodišče prve stopnje v točki 4. obrazložitve pravilno ugotavlja, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku vročena dne 21. 12. 2016 ob 8.55 uri. Tega dne je detektivka C.C. iz detektivske agencije D., ki jo je tožena stranka dne 21. 12. 2016 pooblastila tudi za vročitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitve tožniku in njegovemu pooblaščencu, po tem ko tožnik pisanja ni hotel sprejeti, izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pustila v njegovem poštnem nabiralniku na naslovu B.. Tožnikovemu pooblaščencu odvetniku E.E. pa je bila izredna odpoved vročena 22. 12. 2012 ob 8.12 uri in sicer mu je bila prav tako puščena v poštnem nabiralniku, saj je uslužbenka, kljub temu da so uradne ure določene od 8. do 10. ure, ni hotela prevzeti. ZDR-1 v 2. odstavku 88. člena določa, da se redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročata praviloma v prostorih delodajalca, vendar pa v primeru, ko je delavec odsoten z dela zaradi bolezni, takšna vročitev izredne odpovedi ni mogoča. Tožena stranka se je odločila za osebno vročitev po pooblaščenem detektivu, ki je ne izključujeta niti ZDR-1 in tudi ZPP ne, ta odločitev pa je bila izvedena skladno z določbami ZPP. Da je takšna vročitev pravilna, je v podobnem primeru v zadevi opr. št. VIII Ips 208/2016 dne 7. 3. 2017 odločilo tudi Vrhovno sodišče RS.

8. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da iz izpodbijane sodbe ni mogoče razbrati, katere okoliščine je sodišče prve stopnje štelo za relevantne. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik s svojim ravnanjem kršil omejitve iz odločbe ZZZS, po kateri mu je bilo dovoljeno le gibanje v kraju prebivališča, odsotnost od doma pa le ob odhodu na zdravniški pregled ali terapijo. Tudi iz izpovedi tožnikove osebne zdravnice F.F. izhaja, da je bil tožniku priporočen sprehod dvakrat dnevno in to zato, da vzdržuje nogo, s katero je imel težave, v kondiciji. Nikakor pa zdravnica s tem ni mislila, da bi tožnik lahko delal v sadovnjaku, prenašal sadje ali drva. Tega mu ni dovolila. Po njenem mnenju sicer sedenje v vozilu kot sopotnik oziroma obisk pokopališča ne obremenjuje tožnikovega zdravja. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi C.C. ugotovilo, da je bil tožnik opazovan le po uro ali dve na dan. Kljub kratkemu dnevnemu opazovanju je bilo ugotovljenih več kršitev. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da enkraten odhod na pokopališče še ne bi pomenil zlorabe bolniškega staleža, vendar pa je bilo ugotovljenih več kršitev (24., 29. in 30. 11. 2016), ko se je tožnik brez odobritve svoje zdravnice vozil izven kraja bivanja. Prav tako je pravilna ugotovitev, da je tudi prenašanje jabolk v zabojnikih, težkih okoli 15 kg, dne 28. 11. 2016 in 1. 12. 2016 kršitev bolniškega staleža, še posebej iz razloga, ker bi to lahko vplivalo na tožnikovo zdravstveno stanje.

9. Tožnikova bolniška odsotnost z dela je bila utemeljena, saj za delo ni bil sposoben. Razlog, zaradi katerega mu je bila odobrena, za rešitev tega spora ni pomemben. Bolniško odsotnost mu je odobrila njegova zdravnica, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da ga je v bolniški stalež napotila tožena stranka in navedbe o tem, da bi mu tožena stranka namesto bolniške odsotnosti lahko odobrila koriščenje letnega dopusta. Do navedenega se je sodišče prve stopnje opredelilo v točki 12 obrazložitve, k temu pa pritožbeno sodišče dodaja, da je bolniški stalež namenjen zdravljenju, saj je odobren z namenom, da se delavec, ki zaradi zdravstvenih težav začasno ni sposoben opravljati svojega dela, pozdravi. Odsotnost zaradi koriščenja letnega dopusta pa takšnega namena nima.

10. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi dejansko omenja odločbo ZPIZ z dne 12. 6. 2013, s katero je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti z omejitvami ročnega prenašanja bremen do 8 kg. Po tej odločbi tožnik, tudi ko ni na bolniškem staležu, ne sme dvigovati bremen težjih od 8 kg. Vendar pa je v zvezi s prenašanjem zabojnikov z jabolki ugotovilo kršitev navodil v zvezi z odločbo o bolniški odsotnosti z dela, zato so pritožbene navedbe s tem v zvezi neutemeljene.

11. Prav tako je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da domačije v A. ni mogoče šteti za tožnikovo bivališče. Kraj tožnikovega bivanja je B., zato ni pomembno, da je tožnikova tudi domačija v A., ki je po njegovi izpovedi 13 km oddaljena od njegovega kraja bivanja, in da jo šteje kot del enotnega posestva. Zaradi tega je sodišče tudi utemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožnika za zaslišanje njegove žene, v zvezi z ugotavljanjem tega dejstva.

12. Iz izpovedi tožnikove zdravnice jasno izhaja, da v kolikor bi tožnik odnesel v hišo 2 kg jabolk, to zagotovo ne bi vplivalo na poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja, težje breme in ponavljanje takega ravnanja pa bi lahko vplivalo na poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja. Ugotovljeno tožnikovo ravnanje je zagotovo ravnanje, ki bi lahko vplivalo na poslabšanje njegovega zdravja in s tem podaljšanje zdravljenja. Glede na izpoved tožnikove zdravnice o teži, ki bi jo lahko tožnik nesel (2 kg jabolk), je pritožbeno navajanje o tem, da sodišče nima ustreznega znanja za zaključek, da naj bi polni zabojčki tehtali več kot 15 kg (kljub temu, da je o takšni teži izpovedal tudi tožnik), nepomembno, saj poln zaboj jabolk zagotovo tehta več kot 2 kg (kolikor še ne bi vplivalo na tožnikovo zdravje).

13. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pritrdilo toženi stranki, da nadaljevanje delovnega razmerja s tožnikom ni možno niti do poteka odpovednega roka, saj dejstvo, da je bolniški stalež zlorabljal tako, da je zapuščal kraj bivanja in delal doma, kar je v nasprotju z navodili zdravnice ob napotitvi na bolniško odsotnost, pa tudi z omejitvami po odločbi ZPIZ z dne 12. 6. 2013, vsekakor pomeni, da je tožena stranka izgubila zaupanje v tožnika.

14. Detektivska agencija je imela ustrezno pooblastilo tožene stranke, zato je nepomembno dejstvo, da je bil tožnik prvi zaposleni, katerega odsotnost je tožena stranka preverjala na tak način. Delodajalec ima pravico preverjati, ali delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni spoštuje navodila pristojnega zdravnika. Iz tega razloga so neutemeljene pritožbene navedbe o tem, da naj bi tudi s tem nadzorom tožena stranka zrežirala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku.

15. Pritožbeno sodišče je odgovorilo le na pritožbene navedbe, ki so za odločitev o utemeljenosti pritožbe bistvene. Ugotovilo je, da je pritožba neutemeljena, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je v izpodbijanem delu sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

16. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, skladno z določbo 154. člena ZPP sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 110, 110/1, 110/1-8.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
13.08.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIwNzUz