<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Pdp 482/2018

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2018:PDP.482.2018
Evidenčna številka:VDS00013432
Datum odločbe:20.06.2018
Senat:Marko Hafner (preds.), mag. Aleksandra Hočevar Vinski (poroč.), Ruža Križnar Jager
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
Institut:predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga

Jedro

Tožena stranka se ne more uspešno sklicevati na neustrezno ravnanje svojega zaposlenega, ki je sicer bil upravičen za prevzem pisanja. Ne drži pritožbena navedba, da je že človeška napaka oziroma zmotljivost sama po sebi upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Tožena stranka ni uveljavljala kakšnega konkretnejšega razloga, zakaj se je delavcu sporna napaka pripetila, kar bi eventualno lahko privedlo do zaključka o upravičenem vzroku za zamudo roka (npr. vpliv tretjih oseb oziroma okoliščin, na katere zaposleni oziroma tožena stranka ne bi mogli imeti vpliva). Za odločitev o konkretnem primeru je pomembno le to, da je razlog za zamudo roka zgolj v sferi tožene stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da je direktor tožene stranke glede dvigovanja pošte in podpisovanja vročilnic dogovorjen s poštnimi uslužbenci in svojimi zaposlenimi, da so zaposleni tisti, ki podpisujejo pošto. Tako je zaposleni A.A. pošto s sodnim pisanjem po pomoti dal med časopis in jo je direktor tožene stranke videl šele 23. 3. 2018. Tožena stranka je bila torej šele 23. 3. 2018 seznanjena z vsebino sodne pošiljke. Gre za človeško napako oziroma zmotljivost, ki bi morala biti upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Če sodišče ne bo upoštevalo odgovora na tožbo, bodo nastale za toženo stranko neupravičene posledice. Tožena stranka je predlagala svoje zaslišanje in zaslišanje navedenega delavca, do česar se sodišče sploh ni opredelilo. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in tudi po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sklep v zvezi z neizvedbo dokazov nima razlogov in se zaradi te pomanjkljivosti ne da preizkusiti. Sodišče bi glede obravnave predloga moralo razpisati narok. Ni pojasnilo, zakaj ga ni razpisalo. Stranki je bila odvzeta pravica do izjave. Pravici stranke, da se izjavi, ustreza na obveznost sodišča, da stranki odgovori. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, oziroma da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Pritožbeno sodišče se strinja z vsemi razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje stopnje obrazložilo pravilno odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

6. Če stranka zamudi rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je zamudila rok iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP). V zvezi s takšnim predlogom sodišče razpiše narok, razen če se vrnitev v prejšnje stanje predlaga iz očitno neupravičenega razloga (drugi odstavek 120. člena ZPP).

7. Pritožba neutemeljeno izpodbija ključno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je razlog, s katerim tožena stranka opravičuje svojo zamudo 15-dnevnega roka za pravočasno vložitev vložitev odgovora na tožbo, očitno neupravičen.

8. Tožena stranka se namreč v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, kot tudi v pritožbi, sklicuje na ravnanje svojega zaposlenega, ki je prejel sodno pisanje 19. 2. 2018, ga pomotoma vložil med časopise, kjer ga je direktor tožene stranke našel 23. 3. 2018 in šele takrat vložil odgovor na tožbo, kar je s 17-dnevno zamudo.

9. Bistveno v tem primeru je, da se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na neustrezno ravnanje svojega zaposlenega, ki je sicer bil upravičen za prevzem pisanja. Ne drži pritožbena navedba, da je že človeška napaka oziroma zmotljivost sama po sebi upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, tožena stranka ni uveljavljala kakšnega konkretnejšega razloga, zakaj se je delavcu sporna napaka pripetila, kar bi eventualno lahko privedlo do zaključka o upravičenem vzroku za zamudo roka (npr. vpliv tretjih oseb oziroma okoliščin, na katere zaposleni oziroma tožena stranka ne bi mogli imeti vpliva). Za odločitev o konkretnem primeru je pomembno le to, da je razlog za zamudo roka zgolj v sferi tožene stranke.

10. Ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj ni izvedlo naroka in zakaj ni izvedlo predlaganih dokazov (zaslišanje tožene stranke in zaposlenega, ki je sprejel sporno pisanje). Jasno je obrazložilo, da v zvezi z odločanjem o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje razpis naroka in izvedba dokazov nista obligatorna, ter da naroka ni razpisalo, ker je tožena stranka predlog za vrnitev v prejšnje stanje podala iz očitno neupravičenega razloga. Pritožba zato neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da izpodbijanega sklepa zaradi pomanjkljive obrazložitve ni mogoče preizkusiti.

11. Glede na to, da izvedba naroka za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni bila potrebna, pritožba zmotno vztraja pri izvedbi navedenih zaslišanj. V zvezi s tem prav tako neutemeljeno uveljavlja tudi kršeno pravico do izjave oziroma kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 22. členom Ustave RS. Res pravici stranke, da se izjavi, ustreza obveznost sodišča, da stranki odgovori, vendar pa se to nanaša le na pravno relevantne navedbe stranke, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo.

12. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 116, 116/1, 120, 120/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
30.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIwNDI2