VDSS Sodba Pdp 208/2018

Jedro

V 7. členu tožničine pogodbe o zaposlitvi je bila opredeljena in dogovorjena plača, ki je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Osnovna plača je bila določena glede na pričakovane delovne rezultate. Za znižanje plače tožnici bi morala tožena stranka ugotoviti, da tožnica pričakovanih rezultatov ni dosegala, torej bi morala tožničino delo spremljati in ocenjevati, ne pa na splošno zatrjevati, da so slabi poslovni rezultati tožene stranke posledica različnih razlogov na strani delavcev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnici v roku 8 dni za obdobje od 1. 7. 2011 do 28. 2. 2012 obračunati in izplačati razlike v plači v mesečnih zneskih kot izhajajo iz točke I izreka izpodbijane sodbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za znesek razlike iz preteklega meseca do plačila in ji povrniti stroške postopka v višini 539,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, svoje stroške postopka pa krije sama (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP pritožuje tožena stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek s stroškovno posledico oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožeči stranki pa v vsakem primeru naloži plačilo pritožbenih stroškov v roku 15 dni po vročitvi sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila. Navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti, s tem ko ni zaslišalo predlagane priče, ki bi lahko potrdila in pojasnila naravo samega delovnega procesa pri toženi stranki ter s tem potrdila navedbe tožene stranke. Odtegnjeni del plače se nanaša na pričakovane delovne rezultate pri delodajalcu, ki jih delavec doseže pri "normalnem delovnem naprezanju" ter ob "normalnih delovnih pogojih". Zato je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da se je odtegnjeni del plače nanašal na dodatek za delovno uspešnost. Tožena stranka je v postopku vseskozi zatrjevala, da so tožnica in še nekateri drugi delavci v obdobju od julija 2011 do februarja 2012 znatno popustili, kar se je v končni fazi pokazalo kot višji strošek dela. V izogib odpuščanju iz poslovnih razlogov se je tožena stranka odločila, da bo od pogodbeno dogovorjenega zneska plače odtegnila del, ki se nanaša ravno na pogodbeno dogovorjene pričakovane delovne rezultate, kar bi lahko potrdila predlagana priča. Tako bi bilo v dokaznem postopku lahko dokazano, da je bil kriterij pričakovanih delovnih rezultatov, ki jih delavec lahko doseže ob normalnem delovnem naprezanju, zastavljen prilagojeno naravi delovnega procesa in zahtevam projektov. Ker zaposleni in med njimi tudi tožnica pri svojem delu niso bili dovolj uspešni in je toženi stranki posledično nastajala izguba, jim je bila vsem v enakem odstotku znižana plača. Slabi rezultati so posledica različnih razlogov na strani delavcev (odsotnost z dela, neproduktivnost, slaba strokovna usposobljenost). Zato bi bili slabi delovni rezultati tožnice izkazani z zaslišanjem priče A.A. in so povsem neutemeljene navedbe sodišča, da tožena stranka ni dokazala, da je tožnici v tem obdobju zakonito izplačevala nižjo plačo od dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlaga, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Sodba sodišča prve stopnje je namreč zakonita in materialnopravno pravilna. Ugotovljena so bila vsa relevantna dejstva, sodišče prve stopnje pa je tudi natančno in celovito odgovorilo na vsa pravna in dejanska vprašanja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v tej določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo, saj je ugotovilo, da tožena stranka, na kateri je dokazno breme, ni dokazala, da tožnica v tem obdobju pričakovanih delovnih rezultatov ni dosegla, zaradi česar ni imela pravne podlage za znižanje tožničine plače v spornem obdobju. Iz tega razloga je znižanje plače tožnici nezakonito.

7. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dejanskimi in pravnimi razlogi, na katerih temelji odločitev sodišča prve stopnje. Ugotavlja, da tožena stranka v pritožbi znova ponavlja razloge za znižanje plače, ki jih je zatrjevala že v postopku pred sodiščem prve stopnje, te razloge pa je obrazloženo in utemeljeno kot napačne zavrnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.

8. V 7. členu tožničine pogodbe o zaposlitvi je bila opredeljena in dogovorjena plača, ki je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Osnovna plača je bila določena glede na pričakovane delovne rezultate. Za znižanje plače tožnici bi morala tožena stranka, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, ugotoviti, da tožnica pričakovanih rezultatov ni dosegala, torej bi morala tožničino delo spremljati in ocenjevati, ne pa na splošno zatrjevati, da so slabi poslovni rezultati tožene stranke posledica različnih razlogov na strani delavcev.

9. Tožena stranka ni predložila niti enega listinskega dokaza, da tožnica ni dosegala pričakovanih rezultatov dela, niti ni zatrjevala, kakšen obseg dela je od tožnice pričakovala in na kakšen način je ugotovila, da tožnica pri delu ni dosegala pričakovanih delovnih rezultatov. Ker tožena stranka svojih pavšalnih navedb o slabih rezultatih dela delavcev tudi ni konkretizirala, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njen dokazni predlog za zaslišanje priče A.A. v točki 3 obrazložitve. Tako tudi ni podana kršitev načela kontradiktornosti, ki jo v zvezi z zavrnitvijo tega dokaznega predloga tožena stranka v pritožbi očita sodišču.

10. Kot izhaja iz navedenega, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člena ZPP), odgovorilo pa je le na pritožbene navedbe, ki so za odločitev bistvene (1. odstavek 360. člena ZPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165., 154. in 155. členu ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške, tožnica pa sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim k odločitvi ni bistveno pripomogla.

Datum zadnje spremembe:

30.07.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Pdp 819/2018
• VDSS Sodba Pdp 566/2018
• VDSS sodba Pdp 699/2013